Medtem ko bodo, kot kaže, v Pivoli kmalu drevesa padla, jim v občini Dornava, kjer se prav tako ponašajo z lipovim drevoredom, kaj takšnega ne pride niti na misel. Vsa drevesa in zasaditve v kompleksu baročnega dvorca skrbno negujejo. To je v glavnem delo skrbnikov Irene in Mirka Cigula. Od leta 2016, ko sta prevzela vzdrževanje grajskega očaka in njegove okolice, vzorno skrbita za njegovo podobo, še najbolj se trudita z ohranjanjem stoletja starih zasaditev.
Tudi dornavski drevored je star 150 let
V drevoredu lip pri baročnem dvorcu Dornava so drevesa štirih generacij, najstarejša so stara okoli 150 let. Lip v drevoredu je 40, 20 na vsaki strani ceste. Izmenično sta zasajena žensko in moško drevo, verjetno z razlogom podaljšanja cvetenja, saj lipovec cveti približno 14 dni za lipo, ob cvetenju tako okoli lipovega drevoreda diši mesec dni. V angleškem parku levo od dvorca je okoli 210 dreves, nekaj posamičnih dreves je na vrtovih, v sadnem vrtu je nasad češenj, za njim pa še 12 hektarjev parkovnega gozda. Slednjega ohranjajo kot biodiverziteto, kar pomeni, da suhe veje odstranjujejo samo na in ob sprehajalni poti. Tudi v angleškem parku iz krošenj obrezujejo samo strohnele veje, saj je za angleški park značilna prosta rast. Pri obrezu dreves, nekatera so visoka do 40 metrov, Cigulova sodelujeta s strokovnjaki Arboretuma Volčji Potok. Najstarejši drevesi na posestvu sta stari okoli 200 let, to sta beli gaber ob kapelici na severnem dvorišču in hrast pred vhodom v parkovni gozd. Hrast ima na višini enega metra obseg šest metrov. »Prepričani smo, da sta to najstarejši drevesi na posestvu.« V parkih in na vrtovih dvorca je dober kilometer gabrove žive meje, režejo jo vsaj dvakrat na leto. Okoli 300 metrov žive meje so letos posadili na novo in vse opremili z namakalnim sistemom. Nekaj sto metrov žive meje na sprednjem dvorišču je iz pušpana, oblikovana je v vzorcu vezenine.
Lipa velja za močno in mogočno drevo
Poškodovana drevesa v dornavskem drevoredu sproti nadomeščajo z novimi. V glavnem so drevesa padla zaradi poškodb v vremenskih ujmah. Mirko je povedal, da je veliko škodo na lipovem drevoredu pred 25 leti povzročil nestrokovno opravljen obrez, ko so drevesa dobesedno obglavili in so si zelo težko opomogla. Enako so takrat naredili v drevoredu v Hočah. »Lipa sicer velja za vitalno in močno drevo, njena življenjska doba je lahko več sto let,« je dejal sogovornik in nadaljeval: »Vsa drevesa, ki jih polomi neurje, nadomestimo z novimi. Tu in tam se zgodi, da katero drevo zboli, tudi v tem primeru ga zamenjamo z mladim. Vzgoja je danes zelo zahtevna, saj traja vsaj pet let, da drevo razvije dovolj krepak koreninski sistem, ki zmore vremenske in druge preizkušnje. Zame imajo največjo vrednost najstarejša drevesa, parku dajejo pomen, dušo in energijo. Z Ireno za dvorec skrbiva od leta 2016, v tem času so se zamenjali trije krajinski arhitekti, ki so zanj odgovorni, in noben ni uveljavljal prakse rušenja starih dreves. Leta 2017 smo izvedli temeljito sanacijo dreves, takrat smo nekaj dreves, ki so kazila podobo parka, odstranili. Sploh si ne znam predstavljati, kako bi bila Dornava in dvorec videti brez znamenitega lipovega drevoreda. Pogled na dvorec bi bil vsekakor iznakažen. Starejši ljudje v Dornavi so se celo spominjali saditve drevoreda. Tisti, ki so sadili, so v dar dobili sadike lip, ki so jih posadili doma, na svojih dvoriščih.«
Mladega drevesa ni preprosto vzgojiti
Mirko Cigula iz izkušenj pove, da bolj kot stara drevesa odmirajo nova oziroma mlajša rastejo. Po navodilih krajinskih arhitektov se sadijo večja drevesa, kar je sicer sprva odlično, a jih ni tako preprosto vzgojiti do točke, da zmorejo živeti sama. »Vsaj štiri ali pet let jih je treba redno zalivati, da se ukoreninijo in prilagodijo na podnebje. Lipe v drevoredu poleti večkrat zalivam, pa sta se nam lani in letos po ena posušili, in to mladi drevesi, ki smo sadili pred petimi leti. Vse, kar sadimo, opremljamo s kapljičnim sistemom.«
Mirko in Irena skrbita tudi za 30 citrusov, to so limone, limete, pomaranče in grenivke. Ta čas sta jih zaradi nizkih temperatur že preselila v oranžerijo na zimovanje. V oranžeriji bodo plodovi dozoreli, drevesa bodo januarja na novo zacvetela. Oranževci so pol leta zunaj, pol leta v zavetju oranžerije. »Prepričan sem, da bi lahko dvorec Dornava postal primer dobre prakse. Če bomo sledili idejam, ki smo si jih zastavili, lahko nastane izobilje biodiverzitete, parkovnih oblik, cvetočih poljan … Dunajsko palačo Schönbrunn je oblikoval enak arhitekt kot dvorec Dornava. Ko se sprehodimo po vrtovih Schönbrunna, uživamo v cvetju in tišini dreves, to je res prava hrana za dušo. Računamo, da bi bilo tudi enkrat v Dornavi tako. Že zdaj se veliko ljudi tod sprehaja, tukaj najdejo svoj mir,« je poudaril Mirko Cigula, ki je s soprogo Ireno tudi prejemnik prestižnega državnega Steletovega priznanja za področje konservatorstva ter ohranjanje kulturne dediščine.
