Ko je v Grčiji vlado prevzela Siriza, je njen finančni minister Janis Varufakis zamenjal vladni avtopark ob pojasnilu, da se levičarji ne morejo voziti z dragimi avtomobili. S čim se vozite vi?
S kolesom, grem peš ali z mestnim javnim prevozom, konec tedna pogosto z vlakom na Štajersko. Kot ministrica pa imam na voljo službeni avtomobil, ki ga uporabljam ob natrpanem urniku in za službene poti, saj poskušam obiskati čim več kulturnih institucij po vsej državi.
Katere znamke avtomobil imate?
Sama nisem lastnica avtomobila, doma pa imamo družinski avtomobil – škodo octavio.
Na ministrstvu?
Avto, ki ga že več mandatov uporabljajo na ministrstvu.
V katerem hotelu ste nazadnje spali na službeni poti v tujini?
Ne vem, s tem se res ne ukvarjam. Prespim v hotelu, ki mi ga rezervirajo službe ministrstva. Nikoli nimam posebnih zahtev glede prenočitev. Zame je bistveno, da z javnimi sredstvi ravnajo racionalno.
Koliko ljudi ste zaposlili na ministrstvu za kulturo? Ali drži, da več kot 70?
Ne, to absolutno ne drži. To so popolnoma izmišljene navedbe, ki smo jih tudi javno demantirali s konkretnimi, nižjimi številkami. Govorice so razširili točno določeni skrajno desni portali, ki so morali po naši intervenciji tudi objaviti popravke. Poglejmo za primerjavo: v času Cerarjeve vlade, ko sta bila ministra za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in Tone Peršak, je bilo na ministrstvu na novo zaposlenih več kot 70 ljudi, toliko jih je tudi odšlo. V državni upravi uradniki pogosto prehajajo med organi, predvsem zaradi kariernih izzivov. Zaposlitveni postopki v državni upravi so tudi dolgi, nekateri, pri katerih sem sicer jaz podpisala pogodbe, so bili zaključeni s prejšnjim ministrom. Nekaj je bilo tudi nadomeščanj porodniških odsotnosti, nekateri uslužbenci se upokojujejo, nekaj zaposlitev pa je bilo za določen čas iz evropskih sredstev. Ne smemo pozabiti, da imamo trenutno odprtih rekordno število gradbenih projektov kulturne infrastrukture in dediščine po vsej državi, za katere ti zaposleni skrbijo. Gibanje števila zaposlitev v tem mandatu se ne odmika glede na druga ministrstva ali od preteklih mandatov na ministrstvu za kulturo.
Ne veste pa natančne številke?
V času prejšnjega ministra, Vaska Simonitija, je bilo v dveh letih na novo zaposlenih 46 ljudi, odhodov pa 46. Pri nas jih je bilo 56, v to so vštete tudi zaposlitve za določen čas v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Osebno v postopek zaposlitev nisem vpeta, saj so stvar javnih natečajev, ki so javno objavljeni in potekajo po ustaljenih postopkih, izborna komisija je sestavljena iz uslužbencev ministrstva.
Koliko med novozaposlenimi je članov Levice?
Na ministrstvu zaposlujemo izključno glede izpolnjevanja formalnih pogojev in izkazane reference in kompetence, ki jih morajo kandidati izkazati na ustnem in pisnem delu razgovorov. Pomembno je le, ali bodo delo dobro opravljali.
Med novimi uslužbenci ministrstva je tudi Živa Zupan, ki je bila pred tem dolga leta zaposlena v Društvu Ljudmila. To je ministrstvo izbralo na razpisu za nadgradnjo informacijskih portalov, čeprav je oddalo bistveno dražjo ponudbo kot ponudnika Kofein Dizajn in PC 7. Ali gre za prijateljsko razdeljevanje državnih sredstev?
Ljudmila je bila od vseh treh ponudnikov edina, ki je izpolnjevala vse pogoje na javnem naročilu. Torej so edini oddali popolno ponudbo, medtem ko druga prijavitelja nista ustrezala formalnim pogojem javnega naročila. Uradnica, ki jo omenjate, je na ministrstvu zaposlena pri projektu iz Načrta za okrevanje in odpornost za določen čas. V izvedbo tega razpisa ali odločanje ni bila vpeta, saj se je zaradi potencialnega konflikta interesov sama izločila iz postopka.
Računsko sodišče in urad za nadzor proračuna sta ugotovila, da je bilo izplačilo 8346 evrov denarne nagrade pesnici Svetlani Makarovič nezakonito, KPK je primer predala policiji. V katerem primeru boste odstopili?
Tukaj vas moram popraviti. Nihče ni ugotovil nepravilnosti. Računsko sodišče nas ni navedlo med tistimi, ki bi kršili zakon iz njegove pristojnosti, prav tako nam ni naložilo kakšnihkoli popravljalnih ukrepov. Res pa so ugotovili, da z vidika državnega proračuna ni bilo nujno, da se nagrada izplača, a to še ne pomeni, da ni prav, da to naredimo. Dejstvo je, da v dvajsetih letih noben upravni odbor Prešernovega sklada ni preklical sklepa podelitve nagrade. Prešernova nagrajenka je zaprosila, da se ji nagrada podeli v celoti, zato smo tudi izplačali denarno nagrado in podelili plaketo. Preden smo to storili, smo se o tem seveda pozanimali pri pristojnih službah. Tudi KPK v tem primeru z vidika svojih pristojnosti ni ugotovila kršitve. Svetlano Makarovič se poskuša prikazati kot enfant terrible slovenske kulture, zlasti gre v nos desnici. Pred dvajsetimi leti nagrade ni prevzela v znak protesta, ker jo je po neustaljenih postopkih dobil tudi pater Marko Rupnik. Spomnimo, da so kasneje prišle na dan obtožbe redovnic glede njegovega spolnega nadlegovanja in nasilja. Po tem se je nagrajenka odločila, da nagrado tudi prevzame. Vseskozi je bila in ostala nagrajenka Prešernovega sklada in takšna tudi navedena v vseh evidencah. Nihče ni tega sklepa spremenil ali ji nagrade odvzel, zato smo zgolj sledili temu.
Ste še vedno v vojni z Zoranom Jankovićem? Ko ste bili mestna svetnica, se nista najbolje razumela.
Kar se mene tiče, z gospodom županom nisva bila nikoli v vojni. Na političnih funkcijah je nujno, da se ohranjajo za dobrobit ljudi profesionalni odnosi. Tega se sama od nekdaj držim. Kot mestna svetnica, ki je bila v mestnem svetu v opoziciji, sem seveda pogosto imela drugačen pogled na razvoj mesta in določene projekte, kar je verjetno povsem normalno glede na to, da nismo člani iste stranke. Po drugi strani pa smo in bomo v Levici vedno konstruktivno podpirali projekte, ki so dobri za Ljubljano in so razvojno usmerjeni za dobrobit njenih prebivalcev.
Podatki o članstvu v strankah so sicer tajni, a vendarle moram, da bi se izognili morebitnim diskreditacijam v javnosti, povedati, da gospod Novak ni član Levice. Ima bogate izkušnje na področju kulture, imel je zelo dobro vizijo glede razvoja Cankarjevega doma, pred tem je vodil Prešernovo gledališče v Kranju. Vsak izbor direktorja je sestavljen iz treh stopenj, na eni strani je razpisna komisija, ki opravi pogovore na ministrstvu za kulturo, tu je dobil tudi največje število točk, potem sta strokovni svet ter svet zavoda, od katerega je tudi dobil pozitivno mnenje. Direktor oziroma direktorica se imenujeta na podlagi vseh teh mnenj in pogovorov.
Drama se je začasno preselila v nove prostore na Litostrojski. Kako odgovarjate na očitke predsednika komisije za nadzor proračuna Jerneja Vrtovca, da bodo stroški za najemnino teh prostorov do 31. avgusta 2027 2,8 milijona evrov, kar je več, kot je sploh vredna stavba, v kateri je zdaj Drama?
Projekt Drame bi morale rešiti že prejšnje vlade, tudi zadnja Janševa, v kateri je sedel gospod Vrtovec. Ko sem prevzela vodenje ministrstva, sredstev za prenovo Drame ni bilo v proračunu, stavba Drame pa je bila v izjemno slabem stanju. Stavbi je poteklo uporabno dovoljenje, prostori so bili nevarni tako za zaposlene kot obiskovalce. Za našo osrednjo nacionalno gledališko hišo je bilo treba nujno poiskati ustrezno rešitev, občinstvu pa zagotoviti nemoteno spremljanje predstav. Drama je kot investitor vodila postopek in poiskala različne ponudbe za nadomestne prostore. Eden izmed ciljev je bil, da bi kot kolektiv ostali skupaj na eni lokaciji, namesto razpršenosti po celem mestu, torej Mala Drama, Veliki oder, garderobe, rekvizitarna, pisarne, tehnična služba, igralci in tako naprej. Takšne prostore je našla na Litostrojski, kjer je najemnina 16,78 evra na kvadratni meter, kar je povprečna najemnina za poslovne prostore v Ljubljani.
Preden se je Drama vselila in začela plačevati najemnino, pa je najemodajalec sam, na lastne stroške, preuredil prostore, da ustrezajo Drami, torej oba velika odra, dva mala vadbena odra, tudi pisarniške in vse druge prostore. Z Mestno občino Ljubljana se je dogovorilo tudi za večjo frekvenco prevozov LPP zvečer po predstavah, da bi bili čim bolj dostopni javnosti. Prva premiera je že bila in odzivi so zelo dobri. Vabim vse, da si ogledajo nove prostore, obiščejo kakšno predstavo in podprejo naše osrednje nacionalno gledališče.
Kako pa je s projektom obnove Drame? Ali je že pridobljeno gradbeno dovoljenje in kdaj se bo gradnja začela? Ali so že znani končni stroški obnove?
Stroški bodo takšni, kot so bili zastavljeni na začetku, torej 58,5 milijona evrov. Vanje so vključeni nadomestni prostori, skladišča in seveda celotna prenova Drame ter arheološka izkopavanja. Prvi del obsežnih izkopavanj je končan. Gre za eno najbogatejših arheoloških najdišč pri nas. Končujejo se tudi drugi postopki prilagoditve projektne dokumentacije. Gradbeno dovoljenje pa je v postopku pridobitve na upravni enoti. Postopek se je upočasnil, ker po desetih mesecih nismo prišli do dogovora s sosedi. Nekateri so dali soglasje, nekaj posameznikov pa si absolutno ne želi prenove Drame, zato smo morali zahtevati začasno omejitev lastninske pravice – torej, začasno dovoljenje, da se za namen prenove uporablja kot služnostna pot ulica za Dramo. Prenova prostorov gledališča je v nacionalnem interesu, gre za naše največje, osrednje gledališče, največji infrastrukturni kulturni projekt obnove v samostojni Sloveniji. Zato znova prosim vse, naj ponovno premislijo in omogočijo čimprejšnjo pridobitev gradbenega dovoljenja.
Odkar Levica obvladuje RTV Slovenija, gledanost pada kot kamen, kaos je večji kot v času SDS. Vam je spodletel politični prevzem RTVS?
A je to resno vprašanje?
Mar boste rekli, da leva politična opcija ni prevzela RTV? Poglejte sestavo programskega sveta!
Umik politike iz vodenja in upravljanja RTV Slovenija je bila ena izmed glavnih zahtev Levice od našega vstopa v politični prostor. Vlada je sprejela zakon, ki politiko odmika od osrednje javne medijske hiše. Levo, desno ali sredinsko. Vsako. Zdaj imenovanja programskih svetnikov ne potekajo več na pobudo političnih strank. Mimogrede, v Levici tudi pred tem nismo sodelovali v tem postopku in nikoli predlagali svetnikov v programski svet, saj smo bili prepričani, da mora biti nacionalni medij neodvisen in ga ne sme voditi politika. V sedanjem svetu sedijo zaposleni in tisti, ki so imenovani s strani predsednice republike, olimpijskega komiteja, Sazuja, različnih invalidskih organizacij in drugih predstavnikov civilne družbe. Vse te organizacije so neodvisne in avtonomne pri izbiri svojih predstavnikov.
Ministrstvo je pristojno za zakon o RTV Slovenija, program pa je avtonomna stvar javnega zavoda. Politika se nikoli in nikdar ne sme vmešavati v program neodvisnega medija. To je osrednja prvina zakona o RTV, ki ga je podprla tudi večina ljudi na referendumu. Dejstvo je, da so bile pod prejšnjo vlado in prejšnjim vodstvom sprejete slabe poslovne odločitve, ki so javni zavod oslabile. Naša vlada je pomagala tako, da je urad za narodnosti v dveh letih dal dodatnih 15 milijonov evrov sredstev za manjšinski program, zdaj pa smo dvignili RTV-prispevek za deset odstotkov, kolikor je zakonsko dopustno. Če bi kdo to storil že v preteklosti – in za to so imeli prav vsi prej vse zakonske podlage – bi bilo finančno stanje RTVS veliko boljše. A morda je bilo nekaterim političnim strankam v interesu, da slabijo osrednji javni medij v državi, in so ga desetletja pustili finančno toniti ter ga s svojim vplivom aktivno razžirali.
Koliko časa bomo še čakali na novi medijski zakon?
Medijski zakon je kompleksen in po javni razpravi, v kateri smo temeljito pregledali vse pripombe, nas je čakalo še intenzivno obdobje medresorskega usklajevanja. Zdaj smo povsem na koncu in delamo za to, da bo zakon potrjen do konca leta.
Zakaj niste prisluhnili predlogom društva novinarjev o pomoči tiskanim medijem?
To ne drži. Vse predloge smo resno preučili z našimi strokovnimi službami. Predlogi civilne družbe, posameznikov in institucij so včasih tudi nasprotujoči, zato je naša naloga, da z vsemi deležniki najdemo strokovno najboljši kompromis. Društvo novinarjev Slovenije se že vrsto let zavzema za povečanje sredstev, ki jih država nameni medijem. To smo upoštevali že v našem izhodiščnem predlogu. Z zakonom namreč zvišujemo sredstva na razpisnem delu, kjer bo več sredstev namenjenih programom posebnega pomena in zagotavljanju medijske pluralnosti na splošno. Že v letošnjem razpisu, ki bo sicer izpeljan še po starem zakonu, zvišujemo sredstva za medije za 1,1 milijona evrov. Sredstva v medijskem razpisu se niso povišala vsaj zadnjih 15 let, zato je prav, da se bodo že letos dvignila. Mediji so edina gospodarska panoga, ki do zdaj ni bila upravičena do pomoči države, zato smo kot resorno ministrstvo pripravili predlog medijske zakonodaje, na osnovi katere bomo lahko uvedli finančne pomoči medijem. Mediji so vendarle tudi temelj demokracije.
Zakaj so se znižala sredstva za slovensko knjigo? Po navedbah založnikov za kar okoli 20 odstotkov.
Sredstva za knjigo so se v primerjavi z drugimi področji kulture v zadnjih letih redno zviševala. A lani smo imeli izjemno velik izredni projekt – Frankfurtski knjižni sejem, kjer smo bili osrednja gostja, letos pa tudi knjižni sejem otroške in mladinske književnosti v Bologni. Ko sem prevzela vodenje ministrstva, sta bila oba projekta v zelo slabem stanju, tudi finančno. Grozilo nam je celo, da bi lahko s strani Frankfurta odpovedali častno gostovanje. Zato je moralo ministrstvo v realizacijo sejma vložiti precej dodatnih sredstev, ki jih prejšnja vlada za ta namen v proračunu ni rezervirala. Enako je bilo z Bologno. Lahko pa povem, da smo prisluhnili stroki in javni agenciji ter v proračunu za leto 2025 zagotovili, da bo JAK prihodnje leto prejela 1,2 milijona evrov več. To bo največji dvig sredstev za knjigo v zgodovini, zaradi česar bo več sredstev na voljo na vseh njihovih razpisih. Tako bomo zagotovili razvoj področja ter nadgradili delo obeh častnih gostovanj na sejmih.
Zakaj po drugi strani namenjate 600 tisočakov za zeleni prehod v kulturi?
Res je in na to sem zelo ponosna. Odkar sem s svojo ekipo na ministrstvu za kulturo, nam je uspelo pridobiti kar precej dodatnih, izvenproračunskih sredstev. Poleg kohezijskih sredstev in sredstev za okrevanje in odpornost tudi sredstva Nature 2000, s katerimi obnavljamo nekaj pomembnih objektov kulturne dediščine, kot sta Vila Rafut in nekdanji samostan Kostanjevica na Krki, kjer je danes Galerija Božidarja Jakca. Poleg tega smo prvič v zgodovini za mehke vsebine v kulturi pridobili še sredstva iz podnebnega sklada, ki ga upravlja ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. S tem smo odprli možnost kulturnim institucijam, da prek ministrstva za kulturo črpajo tudi sredstva iz tega sklada. Kulturne institucije so zelo proaktivne v trajnostnem razvoju, v blaženju podnebnih sprememb, tako z vidika programa kot z vidika prenov in infrastrukturnih projektov. Gre za to, da se povezujemo z drugimi resorji, saj je kultura pomembna za celosten družbeni razvoj, in rezultat tega je, da smo za zelene projekte v polje kulture pripeljali dodaten denar, ki pa – poudarjam – ne vpliva na sredstva iz integralnega proračuna.
Lani ste se udeležili obletnice ustanovitve komunistične partije na Čebinah. Komunistična partija je po vojni organizirala množične likvidacije, veliko ljudi je bilo zaprtih zaradi kritike oblasti, med njimi so bili tudi bivši partizani. Se vam ne zdi čaščenje takih dogodkov norčevanje iz žrtev takratnega režima?
Komunistična partija je bila ustanovljena v 30. letih, v času diktature in unitaristične politike kraljevine Jugoslavije, ki ji je tudi nasprotovala. Izkazovanje narodne pripadnosti ni bilo dovoljeno, zato je spodbujala tudi narodno emancipacijo. Zgodovinsko dejstvo je, da je bila ena izmed ustanovnih in glavnih članic Osvobodilne fronte ter v drugi svetovni vojni tista, ki se je borila in zmagala nad fašizmom in nacizmom. Tudi zato lahko danes živimo v samostojni državi, govorimo slovenski jezik in imamo svojo kulturo. Ne sama kot zgodovinarka, ne kot stranka Levica ne želimo aktualnopolitičnih tem mešati z zgodovinskimi dogodki. To je domet politične desnice, ki ves čas gradi svojo politiko na nečem, kar se je zgodilo pred 80 leti, in se gre zgodovinski revizionizem. Zgodovinarji in stroka naj presojajo in interpretirajo zgodovinska dejstva. Aktualna politika pa politizira dogodke med drugo svetovno vojno in po njej ter z manipulacijo čustev ljudi nabira politični kapital. Dobro bi bilo, če bi se vsi politiki končno začeli zavedati, da je naša naloga, da omogočimo dostojno življenje in blaginjo ljudem tukaj in zdaj, otrokom prihodnost, ne pa, da se v parlamentu prepiramo, kaj je bilo in česa ni bilo pred skoraj sto leti.
Se vam ne zdi, da če kot ministrica ali predsednica stranke nastopate na takem zgodovinskem dogodku, kot je obletnica ustanovitve komunistične partije, s tem prispevate k politizaciji zgodovine?
Tam sem bila na povabilo, ker sta ta dogodek organizirala društvo borcev in zasavski muzej. Dogodek je bil namenjen spominjanju dogodkov v 30. letih 20. stoletja. Konec koncev sem iz tega obdobja tudi doktorirala, kar precej tudi napisala in naredila več razstav. Politizacija zgodovinskega dogajanja za politikantska obračunavanja je v sodobni politiki nesprejemljiva. Diskurz, ki ga vodi slovenska desnica s svojimi sateliti, ne bi smel biti politični diskurz 21. stoletja. Govorimo o sovražnem govoru, poniževanju, žaljenju, diskreditacijah, spodbujanju sovraštva nad manjšinami, vse z namenom, da se v družbi kopičijo negativna čustva. S tem zasenčijo pomanjkanje lastnih političnih idej, argumentov in odgovorov na vprašanja današnjega časa, ki tarejo ljudi, saj namesto rešitev, usmerjenih v solidarnost in prihodnost, ponujajo obrat v preteklost. Takšnega pritlehnega diskurza ne od mene ne od naše stranke ne boste nikoli slišali in prebrali. Politika mora biti prostor spoštovanja, dialoga in taka dati zgled tudi drugim.
Saj se strinjam s tem, vendar pa jaz mislim, da je treba spoštovati vse ljudi in vse žrtve, tako tiste, ki so padle zaradi nacizma in fašizma, kot tiste ljudi, ki so umrli ali bili zaprti in preganjani v času komunizma.
Spoštujem vse žrtve, nikoli nisem ali nismo nasprotovali primernim pietetnim ureditvam ter pokopu. Še več, v tem kontekstu se zelo zavzemam za spominske parke, ki so vključujoči in odprti, da se o zgodovini govori in kontekstualizira, razume, predvsem pa, da o njej govorijo za to pristojne institucije in strokovnjaki. Politiki nismo interpreti zgodovine, za to imamo zelo veliko strokovnjakov in institucij. A zgodovina je zgodovina, moramo jo poznati in iz nje se lahko le učimo, da postanemo boljši. Vse drugo je politična zloraba.
Vrniva se v sedanjost. Ali vztrajate, da bi morala Slovenija izstopiti iz Nata?
Da. V Levici smo zagovorniki izstopa Slovenije iz Nata. Naše stališče ni osamljeno, saj ga potrjuje tudi letošnja Natova raziskava javnega mnenja v državah članicah. Po tej anketi bi samo še 52 odstotkov slovenske javnosti na referendumu glasovalo za to, da naša država ostane članica Nata. Najnovejša raziskava javnega mnenja kaže tudi to, da zgolj 24 odstotkov vprašanih podpira povečanje vojaških izdatkov. Nihče si ne želi živeti v svetu konflikta, v svetu vojn, v svetu, kjer se vlaga v orožje namesto v ljudi, iskanje miru in dostojnega življenja za vse. Sklicati in tudi dobiti referendum o izstopu iz Nata zato ostaja eden izmed naših velikih političnih ciljev.
Ste to že predlagali v vladi?
S stališčem Levice, da nasprotujemo oboroževanju in zagovarjamo izstop iz Nata, so koalicijski partnerji dobro seznanjeni. Prav tako javnost, ki nas pozna po protiorožarskih predlogih in kampanjah. Ministri in poslanci prav tako vedno glasujemo proti nakupom orožja in povečanju sredstev za ta namen. Se pa zavedamo, da živimo v državi, ki je članica Nata, in da drugi dve koalicijski partnerki izstopa ne podpirata, ampak naša drugačna mnenja spoštujeta.
Zakaj vaša poslanska skupina zahteva prekinitev pomoči v orožju Ukrajini ali zakaj tej državi odrekate pravico do samoobrambe pred rusko agresijo?
Nasprotujemo nakupu orožja, nikakor pa ne nasprotujemo pomoči ukrajinskemu ljudstvu. Prava pot je iskanje trajnega miru. Nove orožarske dirke in krepitev vojaške industrije so lahko zgolj pot v nove mednarodne napetosti in vojne.
Tudi Slovenija se je leta 1991 uprla agresiji Jugoslovanske armade. Se vam tudi to zdi sporno?
Seveda ne, zakaj bi bilo to sporno?
Slovenija se je takrat branila tudi z orožjem, tudi s teritorialno obrambo. Celo nismo bili mednarodno priznana država, kar Ukrajina je.
Vojna v Ukrajini traja že predolgo. Mednarodna skupnost mora stopiti bolj odločno na stran iskanja miru. Tudi Slovenija kot suverena in samostojna država, ki ima mednarodni ugled, ga mora zastaviti za mir v Ukrajini tako, kot ga je zastavila za priznanje Palestine in iskanje miru na Bližnjem vzhodu. To je ne nazadnje tudi naša zgodovinska in moralna naloga. Veterane vojne za Slovenijo pa spoštujem in z njimi tudi odlično sodelujem, saj se zavzemajo za to, da se o tem obdobju zgodovine govori s strokovnega in zgodovinskega stališča ter se njihove vloge ne zlorablja za dnevno politiko.
Kaj je Levica storila za državljane v dobrih dveh letih, odkar je v vladi?
V Levici smo bili kot opozicijska stranka vedno konstruktivni. Tudi takrat nam je uspelo premakniti številne projekte. A po desetih letih smo presodili, da nobena druga stranka ne bo na prvo mesto konsistentno postavljala boja proti prekarnosti mladih, boljših razmer za delavce, rešitve stanovanjske in podnebne krize. Zato je bil vstop v vlado nujen, saj vsi tisti, ki so v tej družbi prikrajšani, ter vsi, ki ne želijo živeti v družbi sovraštva, tudi v vladi potrebujejo nekoga, ki jih pri tem sliši in podpira.
Najprej smo si izborili, da je koalicija pristala na naša številna programska izhodišča, od stanovanj do zavzemanja za minimalno plačo. Naši uspehi v vladi se kažejo predvsem na treh ministrstvih, ki jih vodimo. Dejstvo je, da smo prevzeli resorje, ki so bili v preteklosti med najbolj sistemsko zanemarjenimi. Reševanja teh težav se nobena stranka več desetletij ni želela lotiti, probleme so raje pometali pod preprogo. Kot starajoča se družba se zavedamo, da moramo urediti skrb za leta, ko postanemo onemogli. Levici je uspelo zagotoviti sistemski vir financiranja za dolgotrajno oskrbo, ki bo vsem prebivalcem omogočila dostojanstveno starost. Eno največjih kriz mlajših generacij naslavljamo z vzpostavljanjem sistemske stanovanjske javne politike. Zagotovili smo 100 milijonov evrov za stanovanja letno, torej milijardo v desetih letih. Zgodovinski uspeh, ki se mu do zdaj ni približala nobena druga stranka. Med plačnimi pogajanji v javnem sektorju nismo popustili in smo dosegli, da je izhodiščni razred minimalna plača. To je civilizacijski minimum, in žalostno je, da se moramo zanj še vedno boriti. Že pred tem smo zagotovili, da se v določanje minimalne plače vštevajo življenjski stroški, s čimer se je krepila tudi minimalna plača, vse druge plače pa so sorazmerno rasle. Uspeh Levice se tako kaže pri plačah vseh delavcev v državi, in ta trend moramo nadaljevati.
Je pa seveda res, da smo najmanjša koalicijska stranka, in s tega vidika ne moremo uresničiti vsega, kar si zadamo. Politika je vedno kompromis, je iskanje najboljše možne konstruktivne rešitve. Zelo aktivni smo v državnem zboru, kjer sodelujemo tudi pri oblikovanju zakonov iz drugih resorjev. Denimo pri zakonu o zdravstveni dejavnosti, kjer smo si od našega vstopa v politiko prizadevali in v tem mandatu tudi dosegli ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Za naslednji mandat si seveda želim še večje podpore na volitvah, saj bomo s tem lahko spremenili na bolje še več stvari.
Iz vaše stranke je izstopilo kar precej članov po tistih trenjih po kongresu. Se kaj bojite, da bo Miha Kordiš ustanovil svojo stranko in z njo nastopil na volitvah?
V Levici imamo pozitivni trend rasti članstva, glede nadaljnje politične poti Mihe Kordiša pa morate vprašati njega.
Ampak ali se ne bojite, da bi na volitvah nastopil s svojo stranko in vam pobral del volivcev?
Ne. Vsakdo lahko ustanovi svojo stranko.
Po javnomnenjskih anketah sodeč, se vam lahko zgodi, da boste po volitvah ostali pred vrati parlamenta. Se boste povezali s stranko Vesna ali katero drugo?
Po trenutnih javnomnenjskih anketah, če bi bile državnozborske volitve zdaj, bi Levica dobila vsaj pet mandatov. Kot veste, smo v Levici vedno odprti za najrazličnejša sodelovanja s programsko sorodnimi strankami, gibanji in posamezniki. Tako smo tudi nastali. Nikoli tudi nismo skrivali, da je naš cilj ustvariti zeleno-levo koalicijo v Sloveniji. Z Vesno smo trenutno v stikih glede aktualnega referenduma o Jeku 2.
V čem se Levica razlikuje od SD? Je možno povezovanje med strankama?
Levica je leva stranka in programska stranka, usmerjena v doseganje svojih ciljev. Nastala je kot odgovor etabliranim politikam leta 2013, v času gospodarske in politične krize, ki so rešitve iskale v varčevanju, prenašanju bremen na ljudi in reševanju bank. Tej neoliberalni logiki smo se uprli. V politični prostor, ki je bil izpraznjen vsebine in je sledil le še ozkim interesom kapitala, ne ljudi, smo vnesli vsebine, povezane s socialo, delavskimi pravicami, stanovanjsko politiko, obdavčitvijo premoženja, kulturo, ki je dostopna za vse. Nismo stranka kapitala in kapitalskih zaledij, ampak stranka, ki se tudi v tej vladi bori za izboljšanje življenjskih razmer za vse prebivalce. To je tudi razlog, da smo pogosto deležni napadov, a hkrati razlog, da je pomembno, da na svoji poti vztrajamo.
Ste opravili kakšno analizo, zakaj niste dobili evropskega poslanca?
V Levici smo tako kot po vsakih volitvah rezultate skrbno analizirali. Slišali smo, kaj so sporočili volivci, in s tem v mislih se bomo podali na naslednje volitve. Usmerjeni smo v uresničevanje našega programa, v zagotavljanje blaginje za vse. Gledamo naprej, v prihodnost, ki mora biti solidarna in zelena.
Imate kakšne stike s prvim predsednikom Milanom Kučanom? Kolikokrat ste se letos z njim sestali?
Izjemno spoštujem bivšega predsednika Kučana, vedno ima zelo tehtne besede v javnosti, ki jih rada preberem oziroma jim prisluhnem, nimava pa osebnih stikov. Srečala sva se izključno na državnih prireditvah.
Vlada ima zelo nizko podporo javnosti. Pričakujete predčasne volitve?
Ne pričakujem predčasnih volitev. Vlada se je lotila pomembnih stvari, ki so na mestu stale desetletja, denimo plačne reforme, zdravstvene reforme, zato je težko pričakovati takojšnje rezultate. Politika ni in ne sme biti deljenje bonitet, zadovoljevanje interesnih skupin, vedno mora biti premišljena in usmerjena v prihodnost. Politike iz resorjev Levice so pomembne in odgovarjajo na prava vprašanja. Levica bo ostala konstruktivni partner, seveda pa ima vsaka vlada tudi kakšna nestrinjanja in nesoglasja. Konec koncev pripadamo trem različnim strankam, ne eni.
Če bi bile volitve danes, bi močno zmagala SDS, ki ima po anketah skoraj tolikšno podporo kot vse tri vladne stranke skupaj. Kako boste preprečili četrto vlado Janeza Janše?
Vse vlade Janeza Janše do zdaj so bile zelo škodljive. Spomnite se le zadnjih protestov ljudi, vseh ukrepov, ki so jih sprejemali, njihovega represivnega in avtoritarnega obnašanja. Ta škodljivi, sovražni in žaljivi diskurz politike ne bi smel imeti nikakršnega mesta v javnem prostoru in ga je treba vsakič znova zavrniti. Po drugi strani pa je čas, da volitve niso več zgolj referendum za ali proti Janezu Janši. Na volitvah se moramo odločiti, ali želimo živeti v družbi izključevanja in strahu, kjer imajo bogati vse, vsi drugi pa bore malo, ali pa želimo vizijo družbe, ki si jo delimo tudi v Levici: družbe, ki je solidarna in socialna, kjer si za svoje delo dostojno plačan, kjer ti ni treba biti enak, da si enakopraven. V politiki moramo začeti odpirati vsebinska vprašanja in iskati rešitve za sedanjost in prihodnost. To so izzivi na področju tehnologije, umetne inteligence, podnebnih sprememb, krize javnega prevoza, sprememb v geopolitičnem mednarodnem prostoru, kjer se krepi politika izključevanja in govorica vojne. Ravno gospod Kučan je v enem nedavnih intervjujev dejal, da je čas, da se neha v slovenski politiki ves čas iskati nove obraze. S tem se strinjam. V Levici smo v politiki že deset let, to je naš tretji mandat. Mislim, da bomo s svojim delom in programom tudi v prihodnje upravičili podporo ljudi ter prevzeli še večjo vlogo.
Na nobenih volitvah doslej niste bili izvoljeni za poslanko. Kaj boste počeli, če tudi na naslednjih ne boste?
Do te vlade v politiko nisem želela profesionalno vstopiti, sem pa ustanovna članica stranke in sem bila ves čas vanjo tudi aktivno vpeta. Pred profesionalnim vstopom v politiko sem imela 15 let kariero na področju umetnostne zgodovine, delovala sem na znanstvenem in pedagoškem področju, bila sem tudi kustosinja in kuratorica. Vstopa v profesionalno politiko ne obžalujem. Priznati pa moram, da občasni različni žaljivi in ponižujoči napadi kdaj tudi prizadenejo. A od vsega me najbolj razžalosti, ko me mlade ženske vprašajo, kako doživljam šovinizem in vse napade v politiki, kjer so vseskozi prisotna dvojna merila za politike in za političarke. Mislim, da je pomembno pokazati, da je v političnem prostoru mogoče delovati drugače, različna mnenja pa izražati spoštljivo. In pokazati, da je politika pomemben poklic, v katerega bi morali mladi, ženske in vsi drugi vstopati enakopravno, ne pa da se vsi strokovnjaki tega diskreditiranega poklica raje izogibajo zaradi raznih napadov in obračunavanj. Tako ne bomo napredovali kot družba in v politiko ne bodo vstopali najsposobnejši ljudje. Za družbo pa je pomembno, da tudi v politiki uporabimo svoj glas in spreminjamo svet na bolje.
