Vojna v Ukrajini je v Evropi vnovič vzbudila strah pred morebitnimi jedrskimi nesrečami. V Ukrajini ste bili od začetka vojne že desetkrat. Avgusta letos ste po ukrajinskem vdoru v Rusijo obiskali jedrsko elektrarno Kursk, ob začetku vojne ste obiskali celo Černobil. Kakšno je trenutno stanje jedrskih elektrarn na vojnih območjih in kakšna je realna nevarnost večjih nesreč?
Tveganja obstajajo, saj je jedrska elektrarna Zaporožje v vojni coni, na frontni liniji. Omenili ste, da sem bil desetkrat v Ukrajini, pri tem sem petkrat tudi prečkal frontno linijo. Torej elektrarna ni kjerkoli v državi, temveč tam, kjer se dve sili spopadata. To verjetnost nesreče precej zviša. Naj vas spomnim, da smo imeli od začetka vojne tudi primere obstreljevanja elektrarne, imeli smo devet situacij popolnega mrka v elektrarni, pri čemer brez zunanjega vira energije hladilna funkcija elektrarne ni omogočena. Nenehno se dogajajo incidenti z droni. Pred nekaj meseci sem vnovič obiskal Zaporožje, da bi ocenil posledice požara v enem od hladilnih stolpov elektrarne. Kot vidite, se ves čas vrstijo dogodki, ki ogrožajo fizično integriteto elektrarn. Situacija je izjemno krhka, hodimo po tankem ledu. Pomembno je, da smo uspeli vzpostaviti stalen dialog z obema stranema – tako s formalnim lastnikom elektrarne Ukrajino, ki sicer trenutno elektrarne ne nadzoruje, kot z Rusi, ki nadzorujejo območje, na katerem stoji elektrarna, s katero tudi upravljajo. Kot direktor IAEA moram imeti stalen in odprt kanal za komuniciranje z obema stranema. Zato ste me lahko tudi videli, kako se srečujem tako s Putinom kot z Zelenskim. Preveč je na kocki, da ne bi imeli takšne komunikacije. Gre za napeto ravnotežje, s katerim se ukvarjamo dan za dnem. Imamo ekipo, ki je stalno prisotna v Zaporožju, prav tako so naši strokovnjaki prisotni v vseh drugih jedrskih elektrarnah v Ukrajini, vključno s Černobilom. Poskušamo se torej razporediti čim širše.
Kakšne povratne informacije prejemate, ko se glede tega pogovarjate s Putinom ali Zelenskim?
Mislim, da oboji razumejo, kaj je na kocki. Moja naloga je, da sem z njimi zelo jasen glede tveganj, ki jih zaznavamo, in tega, čemu bi se bilo treba izogniti. Zame je torej ta komunikacija nepogrešljiva. Tudi zato, da jim lahko prisluhnem, kako sami vidijo situacijo. To mi omogoča, da določim, na kakšen način je lahko IAEA še bolj uporabna v tej povezavi.
Medtem se v Evropi več držav odloča za nove jedrske projekte. Govori se o jedrski renesansi, vi govorite o vrnitvi k realizmu. Menite, da je prav, da države ohranjajo zaupanje v uporabo in razvoj jedrske tehnologije, ne glede na varnostne spremembe v Evropi?
Da, menim, da je prav. Kajti to, kar se dogaja, je posledica vojne na določenem območju. Torej ni težava v tehnologiji, temveč v vojni. Teh težav drugje ne zaznavamo. Gre za izreden primer, ki je seveda zelo resen, zato ga podrobno spremljamo in se z njim tudi ukvarjamo. Hkrati vidimo to vrnitev k realizmu, saj do razogljičenega energetskega miksa v svetu brez jedrske energije preprosto ne bomo prišli. Na tej točki vloga IAEA postane nepogrešljiva, saj vsi želimo, da se ta trend nadaljuje na najboljši in najvarnejši način.
Evropa torej stremi k razogljičenju. Nizkoogljično energijo lahko zagotavljajo tudi jedrske elektrarne, in to veliko energije. Kakšna je po vašem mnenju prednost, če je jedrska energija del prehoda v nizkoogljično družbo, v primerjavi s tem, če bi na tej poti stavili samo na obnovljive vire energije?
Menim, da je integrirani in inteligentni energetski miks tisto, kar potrebujemo. Na splošni ravni obstaja tehnično soglasje, da se ni mogoče v celoti zanesti samo na en vir energije. Naj povem, da smo naklonjeni obnovljivim virom energije in verjamemo, da so nepogrešljivi ter jih je treba povečati. A potrebna je tudi osnovna pasovna energija, gospodarstva ni mogoče napajati samo z obnovljivimi viri. Očitno je, da hočejo države, ki se odločajo za jedrsko energijo, pri tem večje kapacitete. Tudi številne države po svetu, ki prej niso imele jedrske tehnologije, recimo Turčija, Egipt, Bangladeš, Združeni arabski emirati in Savdska Arabija, se premikajo v to smer. Pomembna gospodarstva preučujejo te možnosti, ker potrebujejo uporabna orodja, ki jim bodo omogočala pridobiti pasovno energijo, ta pa bo integrirana z obnovljivimi viri, zemeljskim plinom ali drugimi oblikami proizvodnje energije.
Kot veste, je v Sloveniji trenutno živahna javna razprava o morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Državljani se bodo o projektu novembra tudi odločali na referendumu. Kako gledate na to, da se o takšni zadevi odloča na referendumu?
"Slovenija je demokratična država in referendum je eden od načinov, kako nasloviti to vprašanje. Pri tem je pomembno, da je slovenska družba dobro informirana in da je v zvezi s tem opravljena dobra javna razprava. V tem pogledu pozdravljam tudi vladno povabilo, naj obiščem Slovenijo, o tem govorim s predsednikom vlade in mediji ter tudi povem, kako gledamo na to situacijo. Moj vtis je, da obstaja širok konsenz glede razumnosti odločitve, da država nadaljuje z uporabo jedrske energije. Seveda pa bo od vas Slovencev odvisno, kako se boste glede tega odločili."
Nekateri menijo, da se o energetskih vprašanjih ne bi smelo odločati na referendumih, drugi pa, da ni na voljo dovolj informacij, da bi lahko o tem odločali.
Gre za legitimna stališča, saj se lahko pri referendumih zadeve obrnejo v katerokoli smer. A gre bolj za družbeno-politično razpravo. Sam vidim željo, da bi se imela družba možnost izreči glede nečesa, kar je bilo v preteklosti v nekaterih državah sporno. To pravim z velikim spoštovanjem, saj ne bi smel imeti mnenja o vaših internih političnih vprašanjih. Moramo pa priznati, da se je o jedrski energiji desetletja govorilo v zelo negativnem kontekstu. Zdaj se to spreminja, to jasno vidimo v skoraj vseh evropskih državah, z izjemo ene ali dveh. Sami želimo k temu procesu, kakršnakoli odločitev bo sprejeta, prispevati s posredovanjem objektivnih informacij.
Čeprav ima Slovenija na področju dela z jedrsko tehnologijo 40 let izkušenj, je ljudi glede tega še vedno lahko prestrašiti. Poleg tega v času pred referendumom narašča količina dezinformacij v javnosti. Kakšno bi bilo vaše sporočilo tistim, ki imajo pomisleke glede uporabe jedrske energije?
Enako, kot če bi svojim otrokom pojasnjeval lažne novice. Poglejte vire, iz katerih prihajajo informacije. Absolutno se informirajte, a moramo se zavedati dejstva, da informacije širijo tudi tisti s političnimi agendami ali drugimi interesi. Zato je odgovornost vlade in tudi mednarodnih institucij, da poskušajo državljane ustrezno informirati. Vaša država je članica Evropske unije, kjer je bila po določenih razpravah v zeleno taksonomijo vključena tudi jedrska energija. Na prošnjo Evropske komisije je bilo pripravljeno znanstveno mnenje, iz katerega je izhajalo, da je jedrska energija popolnoma varna. Menim, da gre v teh primerih za zaupanja vredne institucije, ki niso del jedrskega lobija ali zasebnih družb. Svetujem torej, da se informirate predvsem pri pristojnih institucijah.
Pomisleki se navadno nanašajo tudi na financiranje in podražitve tovrstnih projektov. Menite, da se bodo z vsakim novim izvedenim jedrskim projektom povečale možnosti njihove izvedbe v skladu z načrti?
Razen nekaj izjem Evropa dolga leta ni gradila jedrskih elektrarn. To je pomemben dejavnik pri tem, da je treba projekte izvesti v določenem časovnem in finančnem okviru. Če hkrati pogledamo širše, na globalno jedrsko industrijo, vidimo primere, kot so Združeni arabski emirati, kjer so uspešno zgradili štiri jedrske elektrarne, ali Kitajska, kjer v tem trenutku gradijo več kot 20 novih jedrskih elektrarn. Vse je torej odvisno od načina, kako se izvajajo ti projekti, in sposobnosti države, da zagotovi zadostno delovno silo in dobavne verige. V Evropi je zavezništvo jedrskih držav, v katero je vključena tudi vaša država, in menim, da je pomembno, da se igralci na tem področju povežejo. Evropa je bila pri tem že uspešna v sedemdesetih in osemdesetih letih. Jedrska elektrarna v Krškem je bila prva Westinghousova elektrarna v takratni vzhodni Evropi, kar je bil pionirski dosežek. Zelo dobro deluje že skoraj pol stoletja. Moje mnenje glede tega je torej jasno, je pa treba upoštevati vse potrebne korake.
Med letoma 2013 in 2016 ste bili argentinski veleposlanik v Avstriji, pristojen tudi za Slovenijo. Ste takrat večkrat obiskali našo državo, kako dobro jo poznate?
V tistem času sem z velikim užitkom pogosto prihajal v Slovenijo. Med državama so pomembne komercialne vezi, v Argentini pa imamo pa tudi zelo pomembno slovensko skupnost. Zelo je priljubljena med Argentinci in aktivna na vseh področjih družbenega življenja. Ko sem se zdaj v tej mednarodni vlogi vrnil, imam občutek, da sem prišel v zelo prijateljske kraje.
Argentina ima tudi sama tri jedrske elektrarne ...
Tako je, poleg teh pa gradijo še mali modularni reaktor. Gre za državo z veliko jedrske tehnologije.
Kakšno pa je tam javno mnenje glede tega?
Argentinsko javno mnenje je tradicionalno naklonjeno jedrski energiji. Argentina je tudi ena od držav, ki izvažajo jedrsko tehnologijo, še posebej raziskovalne reaktorje. Te so že dobavili v Egipt, Alžirijo, Peru in Avstralijo. Za južnoameriško državo je to tudi vir ponosa. Da torej ni dobra samo v nogometu ali plesanju tanga, temveč ima močno tudi to tehnološko stran.
