Za novo študijsko leto se je sredi avgusta iztekel rok za prijavo za bivanje v študentskih domovih. Za prihajajoče študijsko leto so v Ljubljani do 16. avgusta prejeli 8686 vlog za 7039 razpisanih ležišč v študentskih domovih. Ker pa je mogoče vlogo za sprejem oddati tudi med študijskim letom, to število še ni dokončno. Lani so zadnje študente s prednostne liste vselili v začetku avgusta, kar pomeni, da so na sobo čakali kar deset mesecev.
V prihodnjem študijskem letu bo v Mariboru na voljo 2638 ležišč. Na že zaključenem razpisu so prejeli 1904 vlog, na razpisu, ki ostaja odprt do junija 2025, pa še 1173, kar pomeni, da je število prijav že preseglo razpoložljiva mesta. Mariborski študentski domovi so med oktobrom in junijem prav tako povsem zasedeni.
Po podatkih pristojnih je kandidatov vsako leto več, zmogljivosti pa ostajajo bolj ali manj enake. Kljub obnovam in občasnim širitvam študentskih domov, teh enostavno ni dovolj, da bi zadostili povpraševanju. Študentski domovi v Ljubljani, Mariboru in drugih večjih univerzitetnih mestih so skoraj vedno popolnoma zapolnjeni, zaradi česar morajo številni študenti iskati alternative na prostem trgu. Na žalost pa tudi tukaj naletijo na težave.
Cene najemnin neizprosno rastejo
Za mnoge študente, ki se znajdejo zunaj kvot študentskih domov, najem stanovanja predstavlja velik finančni zalogaj. Cene najemnin so v prestolnici poskočile tudi do 400 evrov za enoposteljno sobo, kar je za večino mladih nesprejemljivo. Študenti, ki že imajo delo ali jim starši lahko pomagajo, se še nekako znajdejo, medtem ko se ostali soočajo s hudimi finančnimi stiskami ali pa so primorani bivati zunaj Ljubljane in dnevno migrirati na predavanja. Cene najemnin v Ljubljani so tako drastično narasle, da so mnogi prisiljeni iskati bivališča v okoliških mestih, kot sta Domžale in Kranj, kjer so najemnine nekoliko nižje, a še vedno obremenjujoče. S tem se študentom povečajo tudi stroški in čas za prevoz, saj javni transport pogosto ni optimalno prilagojen urnikom študentov.
Ena izmed možnosti za iskanje zasebne nastanitve je objava v številnih Facebook skupinah, kjer študenti iščejo sobe in stanovanja, vendar je tudi tam povpraševanje še enkrat večje od ponudbe. Prav zaradi tega so najemnine lahko postavljene tako visoko – od 200 do 400 evrov za sobo. Na spletni strani Nepremičnine.net se najdejo tudi sobe, ki stanejo od 80 evrov na mesec, vendar so takoj oddane ali pa so deljene.
Obeti za izboljšanje?
V odgovor na vse hujšo stanovanjsko krizo študentov se napovedujejo nekatere spremembe. V Ljubljani naj bi v prihodnjih letih zgradili dva nova študentska domova, ki naj bi skupno zagotovila okoli 500 novih postelj. En dom naj bi se gradil na Roški cesti, drugega pa za Bežigradom. Ta novica je sicer pozitivna, a le delno rešuje problem, saj je potreba po novih posteljah mnogo večja.
Po poročilu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se pričakuje, da bo v prihodnjih nekaj letih povpraševanje po študentskih nastanitvah še naraščalo, saj število vpisanih študentov ponovno narašča. Poleg tega so obstoječi študentski domovi dotrajani in pogosto potrebni obnove, kar dodatno obremenjuje že tako omejene kapacitete.
Študenti v primežu visokih cen
Razmere na stanovanjskem trgu so še posebej neizprosne za študente iz socialno šibkejših družin. Za mnoge je najem sobe ali stanovanja skoraj nemogoč brez dodatnih subvencij ali pomoči. Državne štipendije in subvencije za bivanje žal ne sledijo realnemu porastu cen na prostem trgu, kar številne mlade postavlja pred težke finančne odločitve. Tudi študentska dela, ki so pogosta rešitev za pokritje življenjskih stroškov, ne zadostujejo več za pokritje visokih najemnin.
Kaj prinaša prihodnost?
Glede na trenutne trende se zdi, da bo stanovanjska problematika študentov ostala pereča še kar nekaj časa. Gradnja novih študentskih domov bo sicer razbremenila določene dele populacije, a to ne bo zadostovalo za vse. Hkrati se mnogi sprašujejo, ali bo država uvedla dodatne ukrepe, kot so višje subvencije za bivanje ali regulacija cen najemnin, ki bi omilila breme na mlade generacije.
Stanovanjska kriza, s katero se soočajo slovenski študenti, ni le osebna težava posameznikov, temveč odsev širše problematike na trgu nepremičnin, kjer se rast cen zdi brezmejna. Študenti, kot ena izmed najranljivejših skupin, so med tistimi, ki ta pritisk čutijo najbolj neposredno, zato so sistemske rešitve nujne.
