Novice Svet24

Leto 2023 niso zaznamovale le katastrofalne poplave, ampak tudi rekordno število dni s točo. Kot je razvidno iz podatkov agencije za okolje (Arso), je njenih 270 merilnih postaj lani zabeležilo največjo pogostost toče v zadnjih desetih letih. Obenem so zaznale do zdaj največje število dni, ko je toča prizadela večje število postaj, torej je padala na večjem območju.

Rekordna količina toče je udarila tudi po domačih zavarovalnicah. Te so bile zaradi izgube prisiljene zvišati tako premije kot zavarovalna kritja. »Ocenjujemo, da so (lanska, op.  p.) neurja s točo in vetrom v Sloveniji povzročila 86 milijonov evrov bruto škod, avgustovska neurja s poplavami pa 77 milijonov evrov,« pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav, ki je največja na trgu. Pred tem je povprečna ocenjena vrednost tovrstnih škod znašala 23 milijonov evrov, torej skoraj štirikrat manj.

Facebook

Podobno ugotavljajo v Zavarovalnici Sava, kjer so imeli lani blizu 90 milijonov evrov izplačil, povezanih z naravnimi nesrečami. »Skoraj polovica tega je iz naslova toče, viharja in udara strele,« so navedli. Kaj še razkrivajo podatki merilnih postaj? Za koliko so se podražile premije? In kaj lahko naredijo lastniki sončnih elektrarn?

Lani kar šest dni z množično točo

V obdobju od leta 2014 do lani so na Arsu našteli 24 dni, ko so točo zabeležili na vsaj 10 merilnih postajah. V letih 2014, 2015 in 2016 sta bila vsako leto dva takšna dneva, v mesecih maj, junij, julij in avgust. V letih 2017 in 2018 so bili že trije dnevi z množično točo, leta 2019 pa kar pet. V letih 2020, 2021 in 2022, torej v času epidemije covida-19, tovrstnih dogodkov presenetljivo skoraj ni bilo. Zaznali so le enega, konec maja 2021. Lani pa je padel rekord, našteli so kar šest dni z množično točo.

Na Arsu poudarjajo, da so »postaje prostorsko dokaj neenakomerno razporejene, toča pa običajno pada na majhnih območjih«. Zato je »ta lestvica le približen odraz dejanske razširjenosti toče na posamezni dan«.

Kljub temu številke za lani izstopajo. Kar štirikrat se je zgodilo, da so točo zabeležili na najmanj 18 merilnih postajah. Najbolj kritičen dan je bil 13. julij 2023, ko so jo našteli na 29 postajah. Gre za točo, ki je klestila po Dolenjskem in v Posavju, največ škode pa je povzročila v Krškem, kjer je padla tudi 12-centimetrska toča rekorderka. Ob tem so močni nalivi povzročili še poplave, sunki vetra pa vetrolome in odkrivanje streh.

Z Arsa so sporočili še podatke o pojavnosti toče, in sicer verjetnost, da je njihov opazovalec na posamezni dan zabeležil točo. Leta 2023 je bila ta številka rekordna in več kot enkrat višja od tiste v letih 2020, 2021 in 2022.

Police brez kritja poplav dražje za 16 odstotkov

Tudi zavarovalni posredniki, s katerimi smo govorili v zadnjih dneh, so potrdili drastično povečanje škodnih dogodkov zaradi toče. Pri eni od zavarovalnic je bilo v preteklosti poškodovanih okoli šest tisoč hiš na leto. V letošnjih in lanskih neurjih pa je ta številka nekajkrat višja.

Andrej Petelinšek / Večer

To se je poznalo na škodnih rezultatih, to je na razmerju med obračunanimi premijami in izplačanimi škodami. Ti naj bi bili namreč na meji rentabilnosti oziroma naj bi zavarovalnice s temi produkti že ustvarjale izgubo. Zato so se odločile za zvišanje premij. »V navedenem obdobju smo bili v Zavarovalnici Sava pri praktično vseh produktih, ki krijejo naravne nesreče, primorani povišati zavarovalno premijo. Ne le zaradi ujm, temveč tudi zaradi višjih stroškov materiala in dela za sanacije škod ter višjih stroškov pozavarovanja,« so potrdili v Zavarovalnici Sava.

V Triglavu so nam pojasnili, da so lani jeseni, nedolgo po poplavah, prenovili zavarovanje doma. »Polovica objektov, ki so bili pri nas zavarovani in hkrati prizadeti zaradi poplave, je bilo umeščenih v območja, ki jih poplavne karte niso opredeljevale kot poplavno ogrožena. Številni zavarovanci tako niso imeli sklenjenega kritja za poplave ali pa so bile zavarovalne vsote v primerjavi s škodo prenizke,« so poudarili.

arhiv Svet24

Posledično so zavarovalne vsote uskladili z inflacijskimi gibanji in jih še dodatno zvišali za nevarnost poplav. »Posledično so se zvišale tudi premije. Na zavarovalnih policah, ki ne vključujejo kritja poplave, je premija v povprečju 16 odstotkov višja, kot je bila pred lansko prenovo zavarovanja, na policah s kritjem poplave pa v povprečju do 25 odstotkov,« so dodali v Triglavu.

Vse več sončnih elektrarn in vse več škode na njih

Pri poplavah sicer zavarovalnice razlikujejo med posameznimi območji, ki so bolj ali manj izpostavljena tem pojavom. To pomeni, da so premije za tiste, ki živijo na poplavno ogroženem območju, višje kot pri drugih. Pri toči teh razlik ni. To pomeni, da enako plačujejo tisti v severovzhodni ali jugovzhodni Sloveniji, ki so pogosteje prizadeti zaradi toče, kot tisti drugod po državi.

Andrej Petelinšek

Povečano število in obseg izplačanih škod je posledica tudi vse večjega števila sončnih elektrarn, ki jih gradijo tako posamezniki kot podjetja. Konec leta 2022 je bilo v Sloveniji 30.557 delujočih sončnih elektrarn, konec lanskega leta pa že 49.093, torej kar 60 odstotkov več.

»V povprečju na letni ravni obravnavamo okoli 150 primerov škodnih dogodkov na sončnih elektrarnah, več kot tretjino vzrokov pa lahko pripišemo viharju in toči,« so nam povedali v zavarovalnici Generali. Podobno ugotavljajo v Triglavu, kjer so v obdobju med letoma 2013 in 2023 na sončnih elektrarnah zabeležili največ škod iz strojeloma. Več kot ena tretjina škodnih dogodkov pa je bila povezana s kritji, ki jih nudijo v okviru zavarovanja požarnih nevarnosti (vihar, udar strele, toča in požar).