Voda pokriva okoli 71 odstotkov površine našega planeta, a njeno pomanjkanje, predvsem pomanjkanje pitne vode, postaja v določenih delih sveta vse večji problem, medtem ko na drugi strani vreme z obilnimi padavinami vodo spreminja v uničujočo silo. Vzroki težav z vodo, pa naj je bo premalo ali preveč, so različni. Na vse to vplivajo podnebne spremembe in z njimi povezani ekstremni vremenski dogodki, povpraševanje po vodi je v svetu vse večje, saj narašča število prebivalcev, svoje pa zahtevata tudi kmetovanje in industrija. Veliko vode je vse bolj onesnažene zaradi industrijskih odplak ali kmetijskih kemikalij, na splošno pa se v določenih delih sveta slabo upravlja še s tistimi vodnimi viri, ki so na voljo. Urbanizacija ter nenadzorovano širjenje mest in poseljenih območij tudi pogosto pripeljeta do čezmerne izrabe vodnih virov.
Težav, ki jih lahko prinese pomanjkanje vode, niti ni treba veliko pojasnjevati: pomanjkanje se že pozna na zdravju ljudi, vpliva na kmetijsko dejavnost in posledično primanjkuje pridelkov. Ker vpliva na industrijo, to prinese velike ekonomske izgube, težave na različnih ravneh pa povzročajo socialne konflikte in migracije.
Voda tudi v ustavi
Leta 2016 je Slovenija pravico do pitne vode vpisala v ustavo, kar pomeni tudi, da si morajo vsi prizadevati, da se ta pravica ne krati. Skrb za vodo je torej pomembna, nas pa je zanimalo, kako je z viri vode v Sloveniji. Na ministrstvu za naravne vire pravijo, da v Sloveniji pitno vodo črpajo »iz vodnih teles podzemnih voda ter v manjšem deležu iz vodnih teles površinskih voda. Stanje površinskih in podzemnih vodnih teles se redno spremlja. V Sloveniji imamo več vrst vodovarstvenih območij: najstrožje varovano vodovarstveno območje – najožje območje ali VVO 1; ožje območje ali VVO 2 in širše območje ali VVO 3. Nevarnih snovi ne smemo prevažati čez VVO 1 in jih tudi ne,« dodajajo na ministrstvu.
Uredbe, ki urejajo vodovarstvena območja, določajo ukrepe, prepovedi in omejitve za rabo vode, za gradnjo, glede ravnanja z zemljišči in gozdom ter druge omejitve, vključno z nadzorom. Na tem področju je bilo do leta 2019 sprejetih 13 uredb. Leta 2020 so sprejeli dve vodovarstveni uredbi, o vodovarstvenih območjih za občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane ter na območju za javno oskrbo s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer.
Več kot 1000 virov
A ne glede na vse je še vedno veliko prostora za izboljšave, posebej na področju vodnih izgub v vodovodih. Pod drobnogled so v zadnjem času vzeli vodovode, ki oskrbujejo več kot 10.000 prebivalcev, na njih pa želijo vodne izgube zmanjšati za več kot 20 odstotkov.
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da pri kakovosti pitne vode ločujejo mikrobiološke, kemijske in fizikalne parametre. »Največjo pozornost posvečamo mikrobiološkim parametrom. Kemijske snovi so običajno prisotne v nižjih koncentracijah in so predvsem povezane z možnimi kroničnimi učinki,« opisujejo na ministrstvu in dodajajo, da imamo pri nas za oskrbo s pitno vodo registriranih več kot tisoč vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo skupno več kot 90 odstotkov prebivalcev. »V večjih sistemih je kakovost pitne vode stabilnejša, v manjših sistemih pa zaradi vremenskih in drugih vplivov lahko prihaja do fizikalnega in mikrobiološkega onesnaženja pitne vode,« še pravijo.
Po monitoringu pitne vode za leto 2021 so vpisali 870 oskrbovalnih območij, skoraj 27 odstotkov vseh teh virov nima nobene priprave vode, redna dezinfekcija pa se izvaja na 67,2 odstotka oskrbovalnih območij. In tudi količina neskladnih vzorcev, merili so prisotnost različnih bakterij, z leti upada. Največjo nevarnost za mikrobiološko onesnaženje pitne vode namreč predstavljajo človeški in živalski iztrebki.
Voda iz pipe je privilegij
Onesnaženja se sicer vseeno pojavljajo , na ministrstvu za naravne vire pravijo, da je pitna voda na nekaterih območjih občasno neskladna ali zdravstveno neustrezna: »Zlasti zaradi vremenskih nevšečnosti, recimo poplav, neustreznega načina kmetovanja ali zaradi okvar na sistemih za oskrbo s pitno vodo.«
Slovenija je z vodo bogata dežela in to, da iz pipe priteče pitna voda, je za večino ljudi samoumevno. Naravna voda iz pipe je vrednota, bogata dediščina in hkrati izjemna obveznost do naših potomcev. Zato se temu privilegiju ne bi smeli odreči, poleg tega je liter vode iz pipe do tisočkrat cenejši od ustekleničene vode. Za liter ustekleničene vode porabimo 2000-krat več energije kot za liter pitne vode iz pipe. Tako se tudi zmanjšuje uporaba plastike, to pa so trije močni argumenti, ki jih v prid pitja vode iz pipe zagovarja ministrstvo za zdravje.
Ljubljana kot eden večjih porabnikov vode
Na območju Ljubljane živi veliko prebivalcev, kot vir pitne vode v glavnem mestu je na voljo podzemna voda Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, za katero ni potrebna predpriprava s tehnološkimi postopki čiščenja. »Občasno kloriranje se izvaja le v posameznih primerih, kot začasna preventivna dezinfekcija pitne vode, na primer po večjem popravilu na vodovodnem omrežju,« pravijo na Mestni občini Ljubljana.
Pitna voda do uporabnikov v Ljubljani priteče iz petih vodarn (Kleče, Hrastje, Jarški prod, Šentvid in Brest). Napajajo se iz različnih oskrbovalnih območij, teh pa je v centralnem vodovodnem sistemu osem. V letu 2023 so povprečno dnevno načrpali 74.000 kubičnih metrov pitne vode v centralni vodovodni sistem.
»V JP Voka Snaga omejitev zaradi zniževanja gladine podzemne vode zaradi razpoložljivih količin ne pričakujemo. Ne pričakujemo, da bi bilo treba omejiti uporabo pitne vode, vseeno pa pozivamo uporabnike, naj v sušnem obdobju razumno porabljajo vodo. Že stoletje in več izkoriščamo le del obnovljivih količin vodnih virov, zato vodnih virov ne izčrpavamo in s črpanjem ne povzročamo posledic v vodonosniku,« pa dodajajo pri JP Voka Snaga.
Merila po Evropi enaka
Sicer glede kakovosti pitne vode v EU in v Sloveniji ni razlik, je pa razlika v osnovi oskrbe s pitno vodo. »V Ljubljani oskrba s pitno vodo temelji na povsem naravnem vodnem viru, brez tehničnih postopkov čiščenja, medtem ko je v večini evropskih držav to komajda še kje mogoče,« se pohvalijo na Mestni občini Ljubljana.
