Varovano območje

Turisti v sožitju z ukrajinskimi begunci. Zakaj varnostniki preganjajo kopalce?

Alenka Penjak
5. 7. 2024, 06.10
Deli članek:

Če so obiskovalci Debelega rtiča prejšnja leta spregledali, da se sončijo in kopajo blizu varovanega območja, kjer domujejo begunci iz Ukrajine, je to dejstvo letos bolj stopilo v ospredje. »Zakaj morajo varnostniki podjetja Sintal preganjati kopalce, ki iščejo senco?« se sprašuje bralka. Razlogov za ukrepe varnostnikov je več, v ospredju pa je predvsem nemalokrat nesramno obnašanje mimoidočih.

Zdravko Primožič/FPA
Pod bungalovi, v katerih so nastanjeni begunci iz Ukrajine, je borov gozdiček, v katerem obiskovalci rtiča najdejo dobrodošlo tišino in senco. A veliko jih pozabi, da so blizu tudi begunci, ki si prav tako želijo mir.

Mnogi ne vidijo smisla v preganjanju obiskovalcev, ki se želijo spočiti v senci borovcev, vsaj 200 metrov stran od hiš, v katerih so nastanjeni ukrajinski begunci, po drugi strani pa se lahko vsakdo sprehodi mimo njihovih bivališč. »Skratka, neumna pravila, ki ne zagotavljajo varnosti beguncev,« meni bralka.

In vendar se z njo tisti, ki imajo ali so imeli v preteklosti opravka z begunci, ne strinjajo. Naša sogovornica, ki želi prav tako ostati neimenovana, poudarja, da obiskovalci pogosto želijo tja, kamor ne smejo. Na primer mimo stavbe v osrčju parka, nekdanje restavracije, danes pa skupnega prostora. »Pogosto pridejo in begunce opazujejo, kot da so v živalskem vrtu. Sprehodi mimo hišic, ki so najbližje morju, so dovoljeni, zaustavljanje pa ne. To je vendar varovano območje,« nam še pove.

Varovanje majhne skupnosti beguncev

Urad za oskrbo in integracijo migrantov, ki s pomočjo varnostnikov 24 ur na dan varuje majhno skupnost beguncev na Debelem rtiču, je v svojih izjavah bolj previden. Potrjujejo, da so podjetje Sintal najeli za varovanje ljudi in premoženja v nastanitvenem centru Debeli rtič. Varnostniki delujejo v skladu z zakonom o zasebnem varovanju ter na podlagi pogodbe, ki so jo sklenili z uradom. Nameščeni so blizu skupnih prostorov, nekdanje restavracije, obhode pa izvajajo na celotnem varovanem območju.

»Pogosto se zgodi, da obiskovalci plaže prihajajo na varovano območje, saj mislijo, da deluje tam tudi restavracija. Zgodi se, da želijo do plaže, zato jih varnostniki usmerijo na druge poti,« pravijo v uradu, ki ga vodi Katarina Štrukelj. Urad je opredelil normative obnašanja na varovanem območju, najeto podjetje, ki izvaja varovanje, pa skrbi za vse varnostne vidike tega območja. Vse v skladu z zakonodajo in podrejenimi predpisi, torej zakonom o zasebnem varovanju, načrtom varovanja ter v skladu s pogodbenimi določili med naročnikom in izvajalcem varovanja.

Zdravko Primožič/FPA
Da vstopajo na varovano območje, kjer 24 ur na dan deluje varnostna služba, obiskovalce opozarjajo znaki, ki so dobro vidni na domala celotnem Debelem rtiču.

Notranje ministrstvo je slab vzdrževalec

Naša bralka se spomni, da je lahko minula leta počivala pod borovci, ne da bi jo kdo preganjal: »Debeli rtič je priljubljen kraj za ljubitelje narave, ki upoštevajo pravila Krajinskega parka Debeli rtič. Sem prihajamo že vsaj 20 let in takega ravnanja nismo bili nikoli deležni.« Njena opozorila letijo tudi na ministrstvo za notranje zadeve, ki je lastnik parcele in bungalovov. »Do zdaj je ministrstvo ta del tudi minimalno vzdrževalo, letos pa je vse zaraščeno in zapuščeno,« dodaja redna obiskovalka Debelega rtiča.

Z njo se strinjajo tudi tisti, ki opozarjajo na uničene objekte ob plaži. A na ministrstvu za notranje zadeve na naše vprašanje, kdaj bodo poskrbeli za objekte, ki postajajo nevarni, odgovarjajo skopo: »Ministrstvo za notranje zadeve redno izvaja najnujnejša redna vzdrževanja na objektih, tako da se zagotovi varnost objektov in obiskovalcev območja.« Ali jim bo to uspelo tudi letos, niso povedali.