Veliko slovenskih občin je v preteklih 20 letih vzpostavilo javno wi-fi omrežje, na katero so se uporabniki lahko priključili s svojimi računalniki in telefoni. Večina občin je tudi izkoristila javne razpise Evropske komisije v okviru pobude WiFi4EU, namenjene spodbujanju prostega dostopa do brezžičnega omrežja v javnih prostorih – na trgih, v parkih, knjižnicah, zdravstvenih domovih, muzejih in drugih javnih zgradbah. Prijavljena občina je na razpisu v ta namen dobila bon v vrednosti 15 tisoč evrov.
Na razpis so se prijavile tudi istrske občine, razen ankaranske. »Občina Ankaran je bila aprila 2017 povabljena v projekt WiFi4EU, vendar se po tehtnem premisleku ni odločila pristopiti k projektu,« so sporočili. Takšni odločitvi je botrovalo več argumentov. »Občina ima interes graditi širokopasovni internet za krajane, čemur projekt WiFi4EU ni (bil) namenjen, nima pa interesa graditi wi-fi infrastrukture za turiste, saj se ti večino časa zadržujejo pri turističnih ponudnikih v avtokampu, gostinskih lokalih, kjer jim že sami ponudniki omogočajo brezplačen dostop do interneta,« so pojasnili.
»Tudi če bi se občina odločila pristopiti k projektu WiFi4EU, bi prevzela vlogo 'telekomunikacijskega operaterja', kar presega smoter in naloge občine,« so prepričani. Upravljanje omrežja je namreč zahtevno, slediti je treba zakonodaji, zagotavljati ustrezno raven storitve, sledljivost zlorab, okvar ... In drago. »Strošek štiriletnega upravljanja sistema je bil ocenjen na 60 tisoč evrov, pri čemer EU sofinancira le 15 tisoč evrov, kar zadostuje le za nakup opreme, začetno vzpostavitev in vzdrževanje za prvo leto,« so izračunali.
Poleg tega, pravijo, je wi-fi tehnologija zastarela. »Leta 2017 je na tržišče prišla tehnologija LTE, ki so jo operaterji zelo hitro razširili na območje celotne države in uporabnikom ponudili po zelo dostopnih cenah. Zaradi zmogljivosti, dostopnosti in cene za končnega uporabnika je postala wi-fi tehnologija zastarela in nesmiselna v primerjavi s tehnologijo LTE (4G). V kratkem se pričakuje uvajanje tehnologije 5G, ki bo še zmogljivejša in dostopnejša od wi-fi tehnologije,« so navedli in dodali, da »občani do zdaj niso izrazili želje oziroma potrebe po vzpostavitvi brezplačnih dostopnih wi-fi točk na javnih mestih«.
FreePi je ugasnil
Piranska občina je pogodbo za projekt WiFi4EU sklenila decembra 2020. Za vzpostavitev in upravljanje dostopnih točk so izbrali podjetje A1, ki tudi skrbi za njihovo vzdrževanje. Dostopne točke so v Strunjanu, Sečovljah in dve v Sv. Petru. Hitrost internetne povezave je odvisna od lokacije in se giblje med 20/10 Mb/s do 60/60 Mb/s.
V občini je do aprila lani delovalo občinsko brezžično internetno omrežje FreePi, ki ga je pred dobrimi desetimi leti vzpostavil in ga upravljal Obalni tehnološki sklad. FreePi je zagotavljal brezplačen dostop do interneta na javnih površinah od Lucije do Pirana, na internet se je bilo mogoče priključiti povsod ob morju.
»Trenutno poteka dialog o vzpostavitvi skupnega omrežja za brezplačen dostop do interneta z ostalimi obalnimi občinami, predvsem z Mestno občino Koper, ki ima že vzpostavljen učinkovit sistem brezžičnega omrežja. Konkretnega termina vzpostavitve novega omrežja v tem trenutku še ne moremo napovedati,« so pojasnili.
Projekt nameravajo razširiti v večja središča zunaj Kopra
Mestna občina Koper je javno brezplačno brezžično omrežje WiFree v mestnem jedru in na bolj obiskanih lokacijah vzpostavila leta 2014, (začetna investicija je bila vredna 19.729 evrov brez davka), WiFi4EU pa leta 2020 (za 24.396,34 evra, občina je plačala 9396,34 evra, ostalo EU).
WiFi4EU je vzpostavljen na 20 ključnih točkah v in ob mestnem jedru, ki zagotavljajo pokritost z brezžičnim internetom na območjih severne obvoznice, mestnega kopališča, v okolici Taverne in mandrača, po celotni promenadi, centralnem parku, v Centru športov na mivki in obmorskem parku do kopališča v Žusterni, pa tudi na območju športno-rekreacijskega centra Bonifika, na Titovem trgu ter bližnjih ulicah, so nanizali.
Dostop do brezžičnega omrežja je anonimen. Uporabnik se prijavi, seja traja največ 24 ur. Hitrost interneta je od 10 do 100 Mb/s, odvisno od oddaljenosti od oddajnika in števila uporabnikov, »je pa na vseh točkah dosega primerna za uporabo interneta«, zagotavljajo.
Omrežje je v lasti in upravljanju občine, vzdržujejo pa ga podizvajalci. »MOK ima pogodbo za vzdrževanje vseh wi-fi omrežij, tako javnega omrežja kot internega brezžičnega omrežja v stavbah občinske uprave MOK, sklenjeno s podjetjem Talpas, d. o. o. Vrednost letne pogodbe je 12.240 evrov,« so sporočili.
Projekt nameravajo v prihodnjih letih razširiti v večja vaška središča, denimo v Marezige, Škofije, Šmarje, Dekane, vendar točnih lokacij še nimajo izbranih. Najprej pa nameravajo nadgraditi obstoječe brezžično omrežje.
V Izoli ne predvidevajo širitve
Občina Izola je prvo brezžično omrežje, namenjeno obiskovalcem, vzpostavila v sodelovanju s Turističnim gospodarskim združenjem leta 2015. Novembra 2020 je podpisala pogodbo za WiFi4EU in za vzpostavitev brezžičnega omrežja izbrala Telekom Slovenije, ki ga tudi upravlja. To je edino brezplačno brezžično omrežje v občini. Z njim pokrivajo območje avtobusne postaje, dvorane občinskega sveta, parka Pietro Coppo, občinskih stavb na Sončnem nabrežju in v Postojnski ulici ter območje Lonke.
Ko uporabnik vzpostavi povezavo z omrežjem, se odpre spletna stran s tipko za vključitev v omrežje. Povezava nima časovne omejitve, vsakih 12 ur se izvede samodejni ponovni vpis. Za dostop do interneta uporabljajo dva dostopa xDSL, hitrost je 40/20 Mb/s. Širitve omrežja v prihodnjih dveh letih ne predvidevajo.
