Ob državnem prazniku, ki je bil v preteklosti imenovan dan OF, se spomnimo dogodkov leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med okupatorke Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Območje petih naselij v okolici Brežic je okupirala tudi hrvaška fašistična NDH.
Slovenci so se odločili upreti in 26. aprila 1941 so predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev na srečanju v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili protiimperalistično fronto.
Uperjena je bila proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop - Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa so kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) pozvali Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.
Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.
Na petkovi osrednji državni slovesnosti na predvečer praznika v Črnomlju je predsednik državnega sveta Marko Lotrič v svojem slavnostnem nagovoru dejal, da naj bo ob prazniku živ spomin na narodnoosvobodilni upor, ki je eden od temeljev naše državnosti. Dejal je, da Slovenci zagotovo ne bi zmogli ustanoviti samostojne države, če ne bi kot narod poznali enotnosti in solidarnosti in če v naši genski zasnovi ne bi bilo uporništva in vztrajnosti. A kljub temu, da smo v času osamosvajanja usmerjeni k skupnemu cilju že uspeli doseči enotnost, slovensko dušo še vedno bremenijo dogodki med drugo svetovno vojno in v času po njej, je dodal.
"Ko bomo v Sloveniji zmogli biti dovolj strpni zlasti drug do drugega, do drugače mislečih, in ko bomo zmogli z državo ravnati odgovorno in pošteno, bomo lahko še bolj samozavestno sledili svojim ciljem in uresničili svoje potenciale. Le s skupnimi močmi in enotnostjo bomo zmogli," je sklenil Lotrič.
Zjutraj bodo v Ljubljani položili vence pri Grobnici narodnih herojev ter pri spomeniku ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Vidmarjevi vili, kjer bo venec položila tudi predsednica Pirc Musar.
Novogoričani bodo praznik obeležili s pohodom in dvigom zastave na Sabotinu, slovesnost bo tudi v Medani. Novomeščani pripravljajo tradicionalni pohod Novo mesto v žici, ki ga bodo začeli s treh lokacij, zaključili pa s kulturnim programom v Knjižnici pod krošnjami na Pumpnci.
Kočevci bodo spomin na obletnico ustanovitve prvega kočevskega bataljona pripravili na Preži pri Kočevski Reki, kjer se bodo poklonili šestnajstim pobitim domačinom in borcem.
V Kokrici bo 31. pohod prijateljstva in spomina Udin boršt, na Nanosu pa spominska slovesnost v počastitev 82. obletnice ene prvih bitk primorskih partizanov 18. aprila 1942. Osrednja prireditev na Cerkniškem bo zvečer v športni dvorani v Cerknici.
Na Štajerskem bo dopoldne slovesnost na Boču pri spomeniku padlim borcem, kjer bo konec tedna na ogled mobilna razstava NOB 1941-1945, medobčinska počastitev dneva upora pa bo pri Pustovi hiši na Tolstem vrhu v Slovenskih Konjicah. Ptujčani bodo praznik proslavili v Sončnem parku, kjer bo zbrane nagovorila podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije Ljubica Jelušič.
