Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da so državnega sekretarja Igorja Šoltesa razrešili "zaradi njegove objektivne odgovornosti v zvezi z nakupom stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani".
Ministrica Dominika Švarc Pipan je danes sicer podpisala odstopno izjavo z mesta ministrice za pravosodje, premier Robert Golob pa je o tem že obvestil državni zbor. Ko se bo DZ z njenim odstopom seznanil na seji, bo Švarc Pipanovi funkcija tudi uradno prenehala, s tem pa bi prenehal tudi mandat državnemu sekretarju Šoltesu, saj je njegov mandat vezan na njenega. A ga je še pred tem vlada na predlog Švarc Pipan torej razrešila. Kot kaže, mu ministrica očita objektivno odgovornost za domnevne nepravilnosti pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, za katero je država odštela 7,7 milijona evrov.
Očitki o netransparentnem in negospodarnem nakupu so se sicer najprej zgrnili na ministrico iz vrst SD, Švarc Pipan pa vseskozi zatrjuje, da je bila pri nakupu zavedena. Prst je pri tem uperila tudi v nekatere uslužbence ministrstva in člane stranke. Med slednjimi v generalnega sekretarja SD Klemna Žiberta, ki je s te funkcije že odstopil, v SD pa so se odločili, da gredo aprila na volilni kongres. Zaradi nakupa je na ministrstvu odvzela nekatera ključna pooblastila vodjem vseh strokovnih služb, ki so sodelovali pri poslu, do zamenjave je prišlo tudi na mestu generalnega sekretarja ministrstva, saj je moral oditi Uroš Gojkovič. Naslednji v vrsti za prevzem odgovornosti pa je, kot kaže, državni sekretar Šoltes.
Ne najboljši timing
Ministrica Švarc Pipan je že v začetku februarja v oddaji Tarča na Televiziji Sloveniji izpostavila nenavadno menjavo telefonov nekaterih članov SD in zaposlenih na ministrstvu. Domnevno ključni akterji spornega nakupa degradirane stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, Žibert, Gojkovič, Simon Starček in Šoltes, so praktično v istem dnevu, v razmiku 16 ur, zamenjali telefone. V intervjuju za Mladino je ministrica povedala: »To je bil šele indic, ki pa sem ga morala raziskati. Edini, ki sem mu to menjavo telefonov takoj omenila, je bil državni sekretar Šoltes. Ko sem ga vprašala, zakaj je menjal telefon, je pokazal kar precej strahu in nervoze, ni znal točno pojasniti, nato mu je kolega, ki je stal ob meni, pomagal pri iskanju odgovora: Si telefon izgubil ali se ti je pokvaril – mu je rekel. Odgovoril je, da se mu je pokvaril.«
V Tarči je Šoltes dopolnil svojo verzijo. Dejal je, da je o menjavi telefona razmišljal že več mesecev, priznal pa je, da »glede na kontekst dogajanja« ni izbral »najboljši timing«. Bralec naj si sam izračuna verjetnost, da štiri osebe, ki sodelujejo pri nekem projektu, v 16 urah zamenjajo telefone.
