V pogovor za Svet24TV je Pipenbaher dejal, da se bodo na svetu najprej pogovorili in analizirali dobre in slabe strani ukrepov po uničujočih avgustovskih poplavah. Do novembra, ko lahko pričakujemo obdobje močnejših dolgotrajneših padavin, morajo biti vodotoki očiščeni. Na terenu bi prišlo prav še več težke mehanizacije, denar mora čim prej priti do občin, koncesionarjev in vseh podizvajalcev, tako da se lahko obnova nadaljuje s podobnim tempom, kot v prvih tednih po poplavah.
Zagotoviti dolgoročno poplavno varnost
Ključna naloga sveta pa je »zagotavljanje dolgoročne poplavne varnosti.« Pipenbaher je dejal, da razmišljajo o sprejetju nacionalnega programa urejanja vodotokov. S tem bi bil program »trdno postavljen« in ga ob sprembah oblasti ne bi bilo možno spreminjati. Ob tem je spomnil na napake iz preteklosti, ko se je odvzel denar za urejenje vodotokov. »Vse te napake drago plačujemo,« je opozoril Pipenbaher.
Vodi dati prostor
Na najbolj kritičnih območjih, na primer ob Savinji, je potrebno celovito urejanje. »Nič ne pomaga, če rešujemo lokalno področje, potem pa se voda razlije drugje. Če se voda ne bi razlila na območju Letuša in Malih Braslovč ter Petrovčah, bi bilo pa poplavljeno Celje, ki je sicer imelo obrambni zid, voda je šla skozi Celje, zato pa je zalilo Laško,« razloži izkušeni gradbeni inženir. Po njegovi oceni je ključno, da se postavijo suhi zadrževalniki, da se lahko ogromne količine vode razlijejo na nanaseljenih področjih. »Vodam smo odvzeli ogromno prostora, voda pa je pokazala, da ta prostor rabi. Človek lahko sonaravno živi, če upošteva te osnovne kriterije narave,« je ocenil Pipenbaher.
