Brez preventivnega ukrepanja in zaščitnih posegov v prihodnje ne bo šlo. Za vodotoke so to čiščenje strug, gradnja nasipov in razlivna polja, za točo pa letalska zaščita s posipavanjem oblakov. Da je zaščita z letali učinkovita, pričajo empirične izkušnje, saj toče velikanke v severovzhodnem delu države, ki ga branijo piloti Letalskega centra (LC) Maribor, ni bilo. Izjema je leto 2008, ko je toča udarila ponoči in letenje ni bilo možno.
Vodja protitočne obrambe v LC Maribor Darko Kralj je prepričan o učinkovitosti zaščite. Predlaga, da bi v Sloveniji vzpostavili tri centre za obrambo pred točo in tako državo celovito branili pred nevarnostjo ledenih granat. Poudarja sicer, da je najučinkovitejša zaščita pred točo kombinacija treh ukrepov: obrambe z letali, nameščanja zaščitnih mrež na trajnih nasadih in zavarovanja.
Mariborski letalski center obrambo pred točo izvaja že več kot 40 let. Zadnja leta država in lokalne skupnosti protitočno zaščito financirajo na osnovi razpisa. Letošnji proračun znaša 350.000 evrov, od tega 230 tisočakov prispevajo občine in 120.000 evrov država. Z letali branijo območje Podravja in Pomurja oziroma 71 občin, tri izmed njih v sklad za obrambo ne prispevajo.
Morda korak bližje sistemskemu financiranju in koncesiji?
Čeprav empirične izkušnje kažejo, da zaščita deluje, pa država sistemsko tega ne uredi – da bi na primer izbrala koncesionarja in z njim sklenila dolgoročno pogodbo. Po Kraljevih besedah se premika v pozitivno smer, saj je kmetijsko ministrstvo na enem od posvetov priznalo, da imamo zakon iz leta 1974, ki sistemsko rešitev predvideva. Ker zakona niso ukinili, še vedno velja. »Na ministrstvu je torej nekdo 30 let lagal, da tega nimamo. V letalstvu je težko delati na osnovi enoletnih pogodb, kot je to urejeno zdaj. Reagensi se naročajo in plačajo za leto dni vnaprej, letala in opremo je treba imeti pripravljene, zagotavljati usposobljeni kader, vse to zahteva denar, nič ni brezplačno. Verjetno vam je znano, kakšne so cene vzdrževanja letal in investicij v letalstvu. Samo vijak je tisočkrat dražji od običajnega v trgovini. Usposabljanje pilotov, opremljanje letal, pridobivanje certifikatov – to so postopki, ki jih ni mogoče izvesti z danes na jutri, to je proces, ki traja do tri leta. Zato menim, da bi morali imeti pogodbe za najmanj pet ali deset let, da bi lahko izvajali redno vzdrževanje in investicije ter kontinuirano izobraževali kader.«
Obrambni centri v Podravju, na Dolenjskem in Primorskem
Na mednarodnem sejmu Agra v Gornji Radgoni so lani na temo obrambe pred točo izvedli posvet. Sklep razprave je bil, da bi v Sloveniji vzpostavili tri centre obrambe pred točo, zlasti na kmetijsko intenzivnih območjih in območjih gostejše poselitve. Locirani bi bili v Podravju, na Dolenjskem in Primorskem, pokrivali bi dve tretjini območja države. Mariborski center, kjer so dejansko pionirji oziroma danes že seniorji izvajanja protitočne obrambe, lahko za zagon ponudi znanje in izkušnje, tako imenovani know-how. Darko Kralj meni, da bi k sistemskemu urejanju protitočne obrambe morala pristopiti še druga ministrstva, ne samo kmetijsko. »Potreben je celovit pristop. Morda bi lahko bili pod streho istega resorja, kot letala za gašenje. Zakon imamo, treba ga je smiselno preoblikovati, kar je lažje kot sprejemanje novega. Ocenjujem, da bi naslednje leto že lahko začeli postavljati temelje sistema. Treba je usposobiti posadke, nabaviti letala in opremo, opremiti letališča. Osrednji center bi lahko bil v Mariboru, saj smo vendarle začetniki in v Sloveniji edini izvajalci letalske obrambe pred točo. Razprava na to temo bo tudi v državnem svetu. Menim, da bi do treh centrov lahko prišli v petih letih. Računamo, da bodo priložnost v oblikovanju sistema zaznali tudi gospodarstveniki in državljani nasploh, saj toča ne povzroča škode zgolj v kmetijstvu in naravi, ampak tudi na nepremičninah, vozilih in drugem premoženju.«
Vreme se je v zadnjem desetletju spremenilo
Kralj se strinja, da se je vreme v minulem desetletju enormno spremenilo. »V mesecih, ko zagotavljamo obrambo pred točo, ga spremljamo od jutra do večera. Vremenski pojavi so silovitejši, še posebej v zadnjih treh letih. Ne vemo, ali je to zaradi globalnega segrevanja, nedvomno pa je, da so se frontalne poti čez Slovenijo spremenile. Zelo so se spremenili letni časi, na eni strani imamo sušo, na drugi povodenj, vmes še druge meteorološke pojave, kot so toča, žled in drugo. Tega nekoč ni bilo, vendar se bomo morali s tem sprijazniti in narediti vse, da naravne ujme in njihove posledice omilimo. Bitko proti naravi lahko dobimo, vojno težko. Izkušnje preteklega desetletja kažejo na to, da je obramba pred točo smiselna, vsaj v državah podalpskih logov, kjer so med prehodi front težave z vertikalnimi gibanji zraka, in med poletnimi segrevanji. Zbrane imamo podatke o naših posredovanjih za preteklih 20 let: posneto radarsko sliko, sled letala, kjer smo posredovali, porabljeno količino reagensa, trajanje posredovanja. Če te podatke statistično obdelamo, vidimo, da smo več kot uspešni. Stoodstotne uspešnosti ni. Mi delamo na tem, da zrna toče zmanjšamo ali jih spremenimo v močan dež. V enem od letošnjih posredovanj v zgornjih Slovenskih goricah toče nismo mogli v celoti razbiti zaradi vetra, ki je pihal s hitrostjo 150 km/h, toča je letela horizontalno, kar je blizu hitrosti izstrelka iz puške. Stene, nasadi, vinogradi so bili dobesedno prerešetani zaradi kombinacije toče in izjemno močnega vetra.«
Z raziskovalci vremena sodelujejo mednarodno
Sogovornik je v stiku z znanstveniki s področja meteorologije po vsej Evropi in tudi širše v svetu. »Omogočajo nam neprecenljiv vir podatkov, literature, predavanj. Pri obrambi pred točo in usposabljanju pilotov uporabljamo izsledke njihovega dela, ki so nam brezplačno dostopni. Raziskujejo nove tehnologije in tehnike, seveda jim je v interesu, da se njihova dognanja empirično preizkušajo in statistično spremljajo. V Evropi je več kot 30 centrov, ki se ukvarjajo s tako imenovano modifikacijo vremena, med drugim obrambo pred točo, z vsemi kontaktiramo. V Nemčiji in Švici skupaj delujejo tri skupine raziskovalcev vremena. Eni se ukvarjajo s tornadi, drugi s kemikalijami za modifikacijo (spreminjanje) vremena in tretji s programi za napovedovanje vremena. Vsi se združujejo v evropsko meteorološko asociacijo, ki poskuša narediti pregled vremenskih dogodkov za celotno Evropo. S to skupino sodelujemo tudi mi.«
Nujno podaljšanje delovnega časa mariborskega letališča
Letalski center Maribor ima za obrambo pred točo na razpolago deset posadk, v katere so vključeni kapitan letala, kopilot in radarist, ki je na tleh. »Pri nas to delamo neprofesionalno. Če bi prešli na profesionalno raven, bi na vsakem od centrov morali zaposliti vsaj dva profesionalna pilota, pod določenimi pogoji bi vključili še pilote drugih državnih služb in športne pilote. Po moji oceni bi bili redni letni stroški obrambe pred točo 1,5 milijona evrov po centru, to je brez investicij v letala, opremo in šolanje pilotov,« je dejal Kralj, ki meni, da bi pri obrambi pred točo v večji meri morali izkoristiti državno Letališče Jožeta Pučnika Maribor. »Če bi podaljšali delovni čas letališča, bi lahko obrambo pred točo izvajali še v večernih urah, ko je svetlo, kar danes ni mogoče, ker je delovni čas letališča do 19. ure.«
Tornadi so dejstvo, imamo dokaze
"Tornadi v Evropi niso novi vremenski pojavi, v Nemčiji se pojavljajo že 15 let, očitno smo zdaj na vrsti tudi mi. Uradno zabeležen tornado 1. avgusta zvečer v Ilirski Bistrici ni bil edini v letošnjem poletju in verjetno tudi ne zadnji. Na radarskih in satelitskih slikah, ki jih redno spremljamo, smo že večkrat opazili vrtince, ki so za frontalno vremensko sliko neobičajni," je povedal Darko Kralj in dodal, da Nemci nameščajo mrežo z več kot sto radarji za preventivno opozarjanje prebivalcev o nevarnosti tornadov, da se lahko ljudje nanje pripravijo in umaknejo na varno. „Pri nas v Sloveniji tega sistema nimamo oz. ga z dvema radarjema niti ni mogoče izvajati. Za to bi morali imeti mrežo, kot jo imajo sistemi obramb pred točo po Evropi. Pri nas je tako, da se poslužujemo tujih, nam dostopnih podatkov z radarjev in izračunov, ki so na žalost vseeno boljši od tega, kar nam je sposobna omogočiti državna meteorološka služba.“
