Ministrstvo za zdravje ugotavlja, da je zadnja leta predvsem vse več uporabe konoplje, kokaina in sintetičnih drog ter drog, ki trenutno še niso na seznamu prepovedanih in glede katerih številne države še vedno iščejo učinkovite pristope pri obvladovanju uporabe.
Lahek dostop do kokaina in ekstazija
Študija uporabe psihoaktivnih snovi med prebivalci v starosti od 15 do 65 let, ki jo je v letih 2012 in 2018 izvedel NIJZ, je pokazala, da je leta 2018 kokain v zadnjem letu dni že uporabljalo 2,6 odstotka prebivalcev. To bi pomenilo, da je v zadnjem letu kokain uporabljalo več kot 32.500 Slovencev. Če primerjamo podatke z letom 2012, lahko ugotovimo, da je tedaj v zadnjem letu dni kokain že uporabljalo 2,1 odstotka prebivalstva, kar je manj kot kasneje, v letu 2018 (2,6 odstotka). Največ jih je leta 2012 uporabljalo kokain v starostni skupini 25–34 let (4,4 odstotka). V letu 2018 se je delež v tej starostni skupini dvignil na 5,5 odstotka. 16 odstotkov mladostnikov je leta 2015 ocenjevalo, da je dostopnost kokaina med mladimi lahka, leta 2019 pa kar 20 odstotkov. 17 odstotkov mladih je leta 2012 dejalo, da je dostopnost ekstazija lahka, leta 2019 pa je tako menilo kar 22 odstotkov mladih.
Med mladostniki je po njihovih opažanjih značilna tudi uporaba inhalantov (lepil, razredčil, kuhinjskih plinov in podobnega) »ter zloraba raznih psihoaktivnih zdravil, ki si jih injicirajo, kar lahko vodi v zelo hude zdravstvene posledice«, so povedali in dodali, da posebno problematiko predstavlja hkratna uporaba prepovedanih drog in alkohola.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki redno spremlja področje prepovedanih drog v naši državi, saj vsako leto zbira vrsto različnih podatkov, ki jih objavi v Nacionalnem poročilu o stanju na področju drog, je že pred dvema letoma izpostavil, da število zastrupitev in smrti, povezanih s prepovedanimi drogami, v splošnem narašča. Po njihovih besedah je konoplja tista droga, s katero je povezanih največ zastrupitev, z uživanjem heroina in kokaina pa je povezanih največ smrti zaradi drog.
S tem se najpogosteje »zadevajo«
Kot je povedala Andreja Drev z NIJZ, podatki zadnje nacionalne raziskave o razširjenosti uporabe drog med splošnim prebivalstvom kažejo, da je vsak peti prebivalec Slovenije v starosti od 15 do 64 let že kdaj v življenju uporabil katero izmed prepovedanih drog. Je pa po besedah Drevove konoplja še vedno najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije, sledijo ekstazi, kokain, amfetamin, LSD in drugi halucinogeni ter heroin.
Lani je Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami na podlagi rezultatov mednarodne raziskave o vsebnosti drog v odpadnih vodah, v katero je bila že petič vključena tudi Slovenija, sporočil, da se je poraba večine drog v letu 2020 zmanjšala, a je leta 2021 spet presegla raven pred začetkom epidemije. Rezultate sveže raziskave za leto 2022 še čakamo.
Kokain v Kopru, kanabis v Ljubljani
V raziskavo je bilo leta 2021 vključenih šest slovenskih mest; Ljubljana, Domžale-Kamnik, Maribor, Koper, Novo mesto in Velenje. Ugotavljali so prisotnost biomarkerjev štirih stimulativnih drog, in sicer kokaina, ekstazija (MDMA), amfetamina in metamfetamina, dodatno pa tudi biomarkerja THC. Koncentracija biomarkerjev kokaina je bila najvišja v Kopru, Ljubljana je pristala na drugem mestu, najnižjo koncentracijo pa so izmerili v Mariboru.
Najvišja koncentracija biomarkerjev ekstazija in amfetamina je bila določena v Velenju. Na območjih Domžal in Kamnika, Maribora ter Kopra pa je bil amfetamin pod mejo kvantifikacije v vseh vzorcih odpadnih voda. Največ metamfetamina in biomarkerjev THC je bilo določenih v Ljubljani.
Velenje in kokain
V petletnem obdobju, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi, se glede amfetamina in MDMA kaže trend zmanjševanja uporabe v Ljubljani (z izjemo izjemno visoke vrednosti uporabe MDMA v letu 2020). Podobno velja za kokain, medtem ko je uporaba metamfetamina in THC relativno konstantna. Štiri zaporedne meritve v Mariboru in Domžalah-Kamniku so pokazale povečanje uporabe kokaina in THC, v Domžalah in Kamniku pa so zaznali trend upadanja uporabe amfetamina. V treh letih so v Velenju opazili porast uporabe kokaina, predvsem v letu 2021.
Tablete pod ključ
Pod črto, iz izsledkov našega sogovornika, NIJZ, lahko ugotovimo, da v Sloveniji beležimo povečanje uporabe kokaina in ekstazija, tudi med mlado populacijo. »Mladi so del družbe in jih ne moremo obravnavati brez upoštevanja tega dejstva. Ker se uporaba obeh drog povečuje v družbi, je seveda logično, da je tako tudi v podskupini mladostnikov.« Povedali so tudi, da je kanabis za mlade še vedno prva med prepovedanimi drogami. Opozorili pa so še na zlorabo zdravil, ki po pogostosti sledi zlorabi konoplje. »Zato ob tej priložnosti opozarjamo, da je treba vse psihoaktivne snovi na domu shranjevati varno zaklenjene in nedostopne za mladostnike,« so dejali.
Nevarno kombiniranje
Kar pa se zabav tiče, je po besedah inštituta alkohol še vedno priljubljena psihoaktivna snov. »Žal opažamo tudi uporabo več drog hkrati, za kar je največ prilložnosti prav na zabavah. Uporaba več drog hkrati je tvegano početje, katerega posledica je lahko nenadna zastrupitev in tudi smrt.« Na zabavah se pojavlja tudi droga GHB. Njena prisotnost je še posebno problematična zato, ker se lahko zlorablja za posilstva, ki jih je težko dokazati, saj se žrtev sprva slabo spominja dogodkov.
Domača stroka, ki obravnava področje zlorabe prepovedanih substanc, izpostavlja še, da je cena količine droge, ki uporabnika dobro omami, nižja kot cena količine alkohola, potrebne za enak učinek. Zato je uporaba sintetičnih drog verjetno pogostejša tudi iz finančnih razlogov, poleg tega nekatere delujejo bolj empatično in omogočajo boljšo zabavo in sprostitev kot alkohol.
