»Predsednik republike Borut Pahor ima do pomiloščanja zelo zadržan odnos,« so za naš časopis pojasnili v predsednikovem uradu. Predsednik Pahor meni, da mora vsak akt pomilostitve nositi močno sporočilo, utemeljitev zanj pa trdno pojasnilo. »Sporočilo pomilostitve govori samo zase, kljub temu ali še tem bolj zato, ker gre pri pomilostitvah za akt milosti, ki jo podeli predsednik, in predsednik svoje odločitve ni dolžan obrazložiti,« so dodali v uradu.
Predsednik Pahor je v prvem mandatu prejel 308 prošenj za pomilostitev, ugodil je štirim. Za štiri pomilostitve se je odločil tudi v tem mandatu, o petih prošnjah še ni odločil. V tem mandatu je sicer prejel 184 pomilostitvenih prošenj.
Kučan in Drnovšek ugodila velikemu številu prošenj
Bistveno bolj milosten do kaznjencev, ki so jim sodišča naložila zaporno kazen, je bil prvi predsednik države Milan Kučan. V prvem mandatu med letoma 1992 in 1997 je pozitiven odgovor dobila tretjina prošenj. Na urad predsednika je prispelo 460 vlog za pomilostitev, predsednik Kučan je ugodil 154 primerom. V drugem mandatu med letoma 1997 in 2002 je zeleno luč predsednika dobila desetina prošenj, od 450 vlog se je predsednik za pomilostitev odločil v 46 primerih.
Precej radodaren s pomilostitvami je bil tudi drugi predsednik države Janez Drnovšek, a vseeno ne toliko kot njegov predhodnik. Na njegov naslov je prispelo 695 pomilostitvenih prošenj, ugodil je 99. Še manj pomilostitev je odredil tretji predsednik države Danilo Türk; od 547 prispelih vlog se je za pomilostitev odločil v 19 primerih.
Želeli smo izvedeti, kakšne so okoliščine, ki vplivajo na odločitev predsednika v zvezi s pomilostitvami, pa tudi, pri kakšni teži kaznivega dejanja ima zapornik sploh možnost pomilostitve. Za težja kazniva dejanja zoper življenje in telo (na primer umor, posilstvo, nasilništvo …) verjetno možnosti za pomilostitev ni. V uradu predsednika so navedli, da predsednik svoje odločitve v zvezi s pomilostitvijo ni dolžan obrazložiti. Pojasnili so tudi, da podrobnejših podatkov v zvezi s prošnjami za pomilostitve ne zbirajo.
Predsednik zadnji v vrsti, ki odloča o pomilostitvi
A predsednik države ni prvi, v čigar roke pride prošnja za pomilostitev. O njej predhodno odločata pravosodno ministrstvo in resorni minister. »Pri nas se pomilostitveni postopek začne šele, ko prejmemo poročilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, z mnenjem ministra. To poročilo na ministrstvu izdelajo, ko so tam zbrana in pridobljena vsa potrebna mnenja in listine. Potek pomilostitvenega postopka določata Zakon o pomilostitvi in Navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom. V zakonu o pomilostitvi in navodilu je določeno, katere listine in mnenja katerih institucij je treba pridobiti, preden v posameznem primeru predsednik republike odloči. Tako v vsakem pomilostitvenem postopku s svojimi mnenji sodelujejo pristojno sodišče, državno tožilstvo, ministrstvo, ki je pristojno za pravosodje, in posebna komisija, ki jo je imenoval predsednik republike. Ob navedenih v večini primerov s svojim mnenjem sodelujejo še pristojni center za socialno delo, zavod za prestajanje kazni zapora (predvsem, če je obsojenec že v zavodu) ter lečeči zdravnik. V pomilostitvenem postopku s svojimi mnenji torej sodeluje večje število institucij in strokovnjakov, ki vsak posamezen primer temeljito preučijo in svoja mnenja za predsednika republike tudi utemeljijo. Na podlagi vseh prejetih mnenj, na katera sicer formalno ni vezan, so mu pa v veliko pomoč pri odločitvi, predsednik republike sprejme odločitev v vsakem konkretnem primeru,« so o postopku pomilostitve kaznjencev še povedali v uradu predsednika republike.
