Danes se je začelo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši, za katerega kazenski pregon se je odločil novinar revije Reporter Igor Kršinar. Prvi obravnavni narok bi moral biti že 26. maja 2021 a kot vemo, nekdanji predsednik vlade na vabila sodišč ne da kaj dosti in pred obličje pravice le redko stopi.
Igor Kršinar, se je za kazenski pregon odločil, ker ga je Janša pred tremi leti na tviterju označil za odvisnika od trde droge. Sočasno se je na anonimnih profilih začela obsežna kampanja blatenja Reporterjevega novinarja, da je odvisnik od pomirjeval helex in alkohola. Kar precej teh lažnivih zapisov je po družbenih omrežjih širil Janša.
Kot poroča Reporter je Janša krivdo za kaznivo dejanje razžalitve zanikal. "Ne boste verjeli, toda obramba njegovega zagovornika odvetnika Francija Matoza gre v smeri dokazovanja, da je helex droga. Zato je na predobravnavnem naroku predlagal zaslišanje izvedenke za farmacijo, ki naj bi potrdila, da je helex res droga, »vendar dovoljena, v kolikor se jemlje po receptu zdravnika«.", so zapisali pri Reporterju.
Matoz sicer nasprotuje zaslišanju prič Silvestra Šurle (odgovornega urednika Reporterja) in novinarja Reporterja Nenada Glücksa, češ da dokazovanje posledic omenjenega tvita na zasebnega tožilca (Kršinarja) ni zakonski znak kaznivega dejanja razžalitve.
Kršinarjeva zastopnica odvetnica Mojca Cigale Kršinar pa je pojasnila, da je v skladu s sodno prasko, tudi prakso ESČP, posledica objave na oškodovanca ena izmed relevantnih okoliščin pri tehtanju med dvema pravicama: v tem primeru med pravico do svobode govora in pravico do časti in dobrega imena.
Obsojen na tri mesece zapora
Blatenje novinarjev in novinark za prvega moža desnice ni nič novega. Zaradi žaljive označbe novinark Mojce Pašek Šetinc in Eugenije Carl z "odsluženimi prostitutkami" je bil pred nekaj tedni pravnomočno obsojen na tri mesece zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Če bi ga sodišča spoznala za krivega tudi v procesu, ki ga je zoper njega sprožil Igor Kršinar, bi se življenje predsednika SDS še dodatno otežilo.
Vrnitev za zapahe
Zanimalo nas je, ali bi obsodilna sodba pomenila preklic pogojne obsodbe in bi se moral Janez Janša zopet vrniti med dolenjske griče, v kraje, kjer je spletel prijateljske vezi z doktorjem davčnih utaj Rokom Snežičem in se družil z velikani slovenske privatizacije, kot so Boško Šrot, Igor Bavčar in Matej Raščan?
Kot nam je povedal odvetnik Blaž Kovačič Mlinar v zvezi s pogojno obsodbo in preklicem pogojne obsodbe Kazenski zakonik (KZ-1) pozna dve možnosti oziroma situaciji in sicer: preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja (59. člen KZ-1) in preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja (60. člen).
Pojasnilo odvetnika
V primeru Janeza Janše, ki je žaljivi zapis o novinarju Kršinarju objavil še preden je bil pravnomočno obsojen za razžalitev novinark RTV Slovenija, bi torej sodišče moralo upoštevati 60 člen kazenskega zakonika, ki se uporabi, če sodišče po izreku pogojne obsodbe ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, preden je bil pogojno obsojen, in če sodi, da ne bi bilo podlage za pogojno obsodbo, če bi se vedelo za to dejanje. V takem primeru sodišče prekliče pogojno obsodbo in izreče enotno kazen za prej storjeno in novo kaznivo dejanje. Če pa sodišče ne prekliče pogojne obsodbe, pa sme za novo kaznivo dejanje tudi izreči pogojno obsodbo ali kazen. Če spozna da je treba tudi za novo kaznivo dejanje izreči pogojno obsodbo, določi enotno kazen za prej storjeno in novo kaznivo dejanje in določi novo preizkusno dobo, ki ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od petih let.
Morebitna kazen
»Menim, da bi v primeru g. Janše, tudi v novem postopku zaradi kaznivega dejanja razžalitve verjetno sodišče izreklo pogojno obsodbo in da ne bi bili izpolnjeni pogoji za preklic prejšnje pogojne obsodbe, kar pomeni, da bi ( v primeru, da bi bil Janez Janša obsojen op.p.)izreklo za obe kaznivi dejanji enotno pogojno obsodbo.«, nam je pojasnil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.
