Novice Svet24

Majda Horvat

Kljub pomembni vlogi, ki jo imajo fizioterapevti pri povrnitvi ali izboljšanju zdravja, njihovo delo v Sloveniji ni ustrezno priznano. Še vedno veljajo kadrovski normativi iz leta 1979, ki so, glede na potrebe, povsem zastareli in neustrezni, omejujejo pa tudi dostopnost teh storitev za bolnike v okviru javnega zdravstva. Bolnike se s tem potiska v obiskovanje fizioterapevtov v zasebnih ambulantah in plačevanje storitev, česar si vsi ne morejo privoščiti.

Za bolnika vsaj pol ure

V praksi zastareli normativi pomenijo, da je v socialnovarstvenih ustanovah, torej v domovih za starejše in posebnih socialnih zavodih, po normativih priznan oziroma plačan en fizioterapevt za 150 ljudi. »Ne glede na to, kakšno je njihovo zdravstveno stanje in njihove potrebe,« je poudaril Evgen Šoštarič, diplomirani fizioterapevt, tudi eden od podpisnikov javnega pisma, ki so ga objavili nekateri dnevni mediji. Z njim želijo fizioterapevti, ki izvajajo dejavnost fizioterapije v javnem zdravstvu, opozoriti na posledice neustreznih normativov in podcenjenost svojega dela v primerjavi z drugimi primerljivimi zdravstvenimi poklici.

V bolnišnicah veljajo nekoliko drugačni normativi kot v socialnovarstvenih zavodih, vendar je težava nezadostnega števila fizioterapevtov enako pereča, izpostavi Janez Müller. Sam je fizioterapevt v murskosoboški bolnišnici že deset let in vsaj toliko časa trajajo prizadevanja za izboljšanje položaja dejavnosti fizioterapije na slovenski ravni, vendar doslej brez uspeha. Tak odnos posledično pomeni, da mora na oddelku za travmatologijo in ortopedijo en fizioterapevt poskrbeti za bolnike na tridesetih posteljah, čeprav naj bi po strokovnih smernicah obravnaval bolnike na desetih.

»Takšno stanje pomeni, da se pacientu ne moreš dovolj posvetiti,« poudari Müller. Za temeljito obravnavo bolnika, ki je na zdravljenju v bolnišnici, je treba imeti vsaj pol ure časa, kar pomeni, da bi lahko en fizioterapevt v delovnem času oskrbel največ štirinajst bolnikov. V še slabšem položaju od bolnikov v bolnišnični obravnavi pa so bolniki, ki so bili na primer takoj po posegu odpuščeni domov in napoteni na fizioterapijo v ambulanto. Čakalne vrste so namreč tu predolge, obravnava pa zato večkrat zapoznela in posledice nepopravljive.

Povsem so jih spregledali

Majda Horvat

Čeprav je prispevek fizioterapevtov v postopkih zdravljenja pomemben, so ta poklic v lanskih pogajanjih med sindikati in vlado za izboljšanje položaja zaposlenih v zdravstvu povsem spregledali. Prejšnja vlada, ki je povišala plače številnim zdravstvenim delavcem in s tem priznala zahtevnost ter pomen njihovega dela, tega za fizioterapevte in še za nekaj poklicev ni storila. Fizioterapevti tako niso bili deležni zvišanja plač. Posledica tega so velike razlike v plačah, na primer med diplomirano medicinsko sestro in diplomiranim fizioterapevtom od štiri do šest plačnih razredov. Delno je za takšno stanje krivo to, da fizioterapevti nimajo svojega sindikata, ampak so vključeni v najmanj tri, ter lanski dogovor ob pogajanjih, da naj bi položaj in plače za približno 13 tisoč delavcev v zdravstvu, ki so jih decembra izpustili, reševali v začetku letošnjega leta. Januar je prišel, pripravljenosti za dogovor pa pri vladi več ni bilo.

Nova vlada naj bi bila seznanjena s težavo. »Toda za zdaj se še ne dogaja nič, kar bi prineslo izboljšanje za paciente in tudi za nas,« je izpostavil Šoštarič. Pripravljenost za rešitev problema bi vsekakor morala imeti tudi država, so prepričani fizioterapevti. S kakovostnimi in pravočasnimi storitvami fizioterapije bi se bolniški izostanki skrajšali, kar je ob pomanjkanju delovne sile pomembno tudi za delodajalce. Nižji bi bili tudi izdatki zdravstvene zavarovalnice.

Možnosti za študij fizioterapije je v Sloveniji dovolj in poklic je še vedno dovolj zanimiv za mlade, ki pa ob nizkih plačah in neustreznih normativih priložnost za zaposlitev vse pogosteje iščejo v tujini. Tam namreč v zdravstveno oskrbo ljudi vlagajo veliko več, poudarita sogovornika.