V ponedeljek je ljubljanski mestni svet pregledal in potrdil poročilo o delovanju Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana. Dejstvo je, da prav v našem glavnem mestu stanovanj najbolj primanjkuje. Neurejene razmere na trgu so cene kvadratnega metra nepremičnine pognale v nebo, ljudje z nižjimi prihodki so tako obsojeni na vedno višje tržne najemnine ali pa na sanje o neprofitnem državnem ali občinskem stanovanju. Pot do tega je dolga, upanje na uspeh pa ima le peščica prosilcev oziroma prosilk. Tudi ko se izbrancem uspe uvrstiti na prednostno listo, je treba na prosto stanovanje pogosto čakati tudi več kot dve leti.
Večletno čakanje
Poročilo stanovanjskega sklada Mol tako razkriva, da so v letu 2021 zaključili šele z dodeljevanjem stanovanj prosilcem, ki so bili uvrščeni na prednostno listo na razpisu, ki je bil objavljen leta 2016. Dvanajst posameznikov oziroma družin je želeno stanovanje dobilo šele pet let po tem, ko so bili izbrani na razpisu. Trenutno se novih domov veselijo tisti, ki so uspešno kandidirali na razpisu, ki je bil objavljen leta 2019. Na razpisu so takrat stanovanja dodelili več kot 300 udeležencem, 97 jih več kot dve leti po zaključenem razpisu še vedno čaka na stanovanje, med njimi tudi 16 invalidov. Dvanajst petčlanskih družin, šest šestčlanskih družin in štiri sedemčlanske družine. Sedemindevetdesetim v čakalni vrsti se bo pridružilo še 450 novih posameznikov in družin, ki so kandidirali na razpisu, ki je bil zaključen lani oktobra. Prednostne liste še niso oblikovane, že zdaj pa je jasno, da bo večina tistih, ki bo izbrana oziroma izpolnjuje največ pogojev, stanovanja dobila šele naslednje leto oziroma, glede na časovnico gradenj objektov, celo leta 2024.
Septembra 2020 je stanovanjski sklad zaključil razpis stanovanj za mlade, kjer so dodelili 30 stanovanj. Petnajst jih je že predanih, 15 izbrancev pa na stanovanja še čaka in naj bi jih dobili letos.
Kje se gradi
Iz tabele, ki je objavljena v poročilu, je razvidno, da bo letos zaključena gradnja projekta Rakova Jelša II, kjer bo na voljo 156 stanovanj, v naslednjem letu je za oddajo predvidenih le pet stanovanj na Celovški cesti, preostali večji projekti pa naj bi se zaključili šele leta 2024. Takrat naj bi bili dokončani projekti Rakova Jelša I, Jesihov štradon, Zelena jama – Zvezna in Litijska-Pesarska. Skupaj naj bi do konca leta 2024 v Ljubljani v neprofitni najem predali 488 stanovanj. Kot je razbrati iz poročila, stanovanjski sklad ves čas išče stanovanja tudi pri zasebnih investitorjih, a ob trenutnih razmerah na trgu velikega uspeha sklad ne more pričakovati. Do leta 2026 naj bi bilo dokončanih še nekaj večjih projektov, zato bi bilo do takrat predvidoma na voljo 1060 neprofitnih stanovanj.
Gradi se premalo
Tisoč stanovanj v štirih letih še zdaleč ne bo dovolj, da bi lahko stabilen neprofitni najem omogočili vsem, ki ga potrebujejo oziroma si ga želijo. Število prosilcev, ki se prijavljajo na razpise, se v zadnjih letih namreč nenehno povečuje. Na razpis leta 2016 je prispelo 3129 vlog, leta 2019 3338, lani le nekaj manj kot 4000. Velik del potreb po stanovanjih bi lahko pokril projekt Stanežiče, kjer je predvidena gradnja naselja s 3000 stanovanji, a se je uresničitev projekta zamaknila za nedoločen čas zaradi kompleksnosti gradnje komunalne infrastrukture in dokončanja kanala.
Denar namesto stanovanja
Na zadnji razpis JSS MOL, na katerem je na voljo 450 stanovanj, se je prijavilo 3941 kandidatov.
Odstotek tistih, ki jim bo uspelo na razpisih za neprofitna stanovanja, bo, kot kaže, tudi v naslednjih letih izjemno nizek. Leta 2016 je stanovanje prejelo le 8,98 odstotka prosilcev, leta 2019 deset odstotkov, na zadnjem razpisu, katerega rezultati še niso znani, pa naj bi bilo uspešnih le 11,98 odstotka prosilcev. Tisti, ki stanovanje nujno potrebujejo in so uvrščeni na prednostno listo, si lahko dom poiščejo tudi na trgu, najemnino pa jim subvencionira občina. Na podlagi odločb CSD je lani Mol subvencionirala tržno najemnino 1188 osebam. Za to je porabila kar 2.885.992 evrov, znesek pa se vsako leto viša tako zaradi višjih najemnin kot števila prejemnikov.
