Visoke najemnine

Takšna bo "neprofitna" najemnina v novih stanovanjih v Ljubljani

G.G./STA
16. 2. 2022, 13.23
Posodobljeno: 16. 2. 2022, 13.32
Deli članek:

Kmalu bodo odprte prijavo za najem stanovanj v novozgrajeni soseski Novo Brdo v Ljubljani. Najemnine pa ne bodo bistveno nižje od tržnih.

Bobo
Soseska Novo Brdo v Ljubljani
Na spletni strani Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana so ob zadnjem razpisu objavili okvirno višino neprofitne najemnine za 55 kvadratnih metrov veliko dvosobno stanovanje. Ta bo trenutno znašala 191 evrov, od aprila 2022 bo znašala 238 evrov oziroma 4,34 evra na kvadratni meter, nato pa do leta 2023 skladno z zakonsko predvidenim zvišanjem neprofitnih najemnin zrasla na 260 evrov.

Stanovanjski sklad RS bo prijave za najem stanovanj v novozgrajeni soseski Novo Brdo v Ljubljani zbiral od 17. februarja do 11. marca, prvi izbor bo predvidoma 7. aprila. Na voljo bo 473 stanovanj v 17 blokih, in sicer 52 enosobnih, 164 dvosobnih, 150 trisobnih in 107 štirisobnih. Najemnine bodo znašale od 8,50 do 9,46 evra na kvadratni meter. Enosobna bodo tako npr. oddana za med 322 in 402 evra, največja, štirisobna za do 972 evrov mesečno.

Za primerjavo omenimo, da po izkušnjah iskalcev strehe pod glavo, v Ljubljani težko najdeš enosobno stanovanje za okoli 450 evrov mesečne najemnine.

Vodja stanovanjskega sektorja pri skladu Alenka Kern je povedala, da prednostne skupine ostajajo enake kot na prejšnjih razpisih, torej mlade družine, družine z osnovnošolskimi otroki, družine z vzdrževanimi člani in mladi do 35. leta starosti. Prijavitelji bodo morali za resnost prijave plačati 500 evrov. Če bodo izbrani, se bo to vštelo v varščino, če ne bodo, bodo plačilo dobili vrnjeno.

Nova metodologija

Sklad bo pri izračunu najemnine uporabil novo metodologijo, po kateri bo odslej izračunaval najemnino za vsa svoja tržna najemna stanovanja. Gre za t. i. stroškovno najemnino, ki sledi metodologiji določitve neprofitne najemnine tako glede faktorjev za posamezne dele stanovanja (različno za bivalne ter ostale dele, kot sta balkon ali shramba) kot faktorjev velikosti stanovanja (za stanovanja do 45 kvadratnih metrov je faktor večji, za tista nad 65 kvadratni metri pa manjši). Upoštevajo tudi zahtevnost gradnje in lokacijo, če ti dejavniki niso upoštevani že v ceni gradnje oz. zemljišča, je povedal direktor sklada Črtomir Remec.

Bobo
Direktor stanovanjskega sklada Črtomir Remec

Skladno z metodologijo bodo po njegovih besedah prilagodili tudi najemnine v bližnji soseski Zeleni gaj in v stanovanjih v Borovnici, pri ostalih stanovanjih pa bistvenih sprememb ne bo. V Zelenem gaju se bo najemnina s 1. januarjem 2023 zvišala s sedanjih 6,50 evra na sedem evrov na kvadratni meter.

V soseski Novo Brdo je skupno 498 stanovanj v 18 objektih, 25 je namreč še oskrbovanih stanovanj, ki jih bodo oddali prek ločenega razpisa, predvidoma skupaj s 27 oskrbovanimi stanovanji v Slovenj Gradcu, je povedal Remec.

Sklad ima po njegovih besedah v gradnji še okoli 2000 stanovanj, ki bodo končana predvidoma do leta 2025. Poleg z gradnjo pa javna najemna stanovanja pridobiva tudi z nakupi in najemom na trgu. Prek javne najemne službe, ki so jo skladno z novelo stanovanjskega zakona vzpostavili z letošnjim letom, načrtujejo do leta 2025 pridobiti okoli 1000 stanovanj. Razpis je bil objavljen konec januarja, interes pa zaznavajo tudi v Ljubljani, je povedal Remec, in sicer predvsem med starejšimi, ki želijo svoja večja stanovanja oddati in bivati v oskrbovanih stanovanjih.

Interes je izrazilo tudi nekaj zasebnih vlagateljev, pravi direktor sklada, ki si želi, da bi v sodelovanju z občinami dosegli, da bi investitorji del novozgrajenih stanovanj oddali skladu. Hkrati bi bilo po njegovem mnenju smiselno razmisliti o tem, da bi država s poroštvi spodbudila večje vlagatelje h gradnji stanovanj, od katerih bi jih nato sklad del kupil in del najel, del stanovanj pa bi vlagatelji prodali sami na trgu.

Sklad pripravlja nov stanovanjski program, za obdobje 2025-2035, v katerem bi bil cilj novih 10.000 stanovanj. Pri tem je še odprto vprašanje financiranja; Remec meni, da bi sredstva - če ne bo sistemskega vira - lahko država zagotovila s poroštvi ali obveznicami. S slednjimi bi lahko npr. v 10-letnih ciklih gradnjo financirali tako, da bi najemniki prek najema stanovanja odkupili, dodaja.