Na javni tribuni z naslovom "V kakšni državi želimo živeti?" so razpravljali antropologinja Vesna Vuk Godina, pravnica in ekonomistka Janja Hojnik, zgodovinar in politični komentator Luka Lisjak Gabrijelčič, pravnik Anže Erbežnik in nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob, ki je decembra napovedal svojo vrnitev na politični parket.
V Sloveniji imamo zelo raznolike vrednote, a to še ni razlog, da bi prihajalo do razkolov
Sogovorniki so naslovili pluralnost vrednot v Sloveniji. Luka Lisjak Gabrijelčič je razložil, da je bilo področje Slovenije zgodovinsko gledano izredno raznoliko in so se tudi na podlagi tega oblikovale različne vrednote, zaradi katerih pa samo po sebi še ne prihaja do težav. "Problem pa je, ko pride politični sistem v krizo, in potem vprašanje razklanosti postane gromozanski problem, saj nimamo več mehanizmov, s katerimi bi upravljali s temi različnostmi. Tudi tujci, ki opazujejo Slovenijo, opažajo kričečo polariziranost - ni se več mogoče usesti skupaj in razumno predebatirati in doseči delujočega kompromisa," je v navezavi na aktualno vlado pripomnil Lisjak Gabrijelčič.
Golob: s spoštljivostjo bomo premostili raznolike vrednote
Robert Golob je poudaril, da je spoštljivost tista, ki omogoča premostitev razlik.S spoštljivim odnosom je moč sprejemati kompromise, in potem niti ni več važno "ali gre za leve, ali desne. Skupaj lahko gradimo nekaj, kar ni sredina, ampak nekaj novega, kar danes še ne obstaja."
"Ko v domačiji veljajo spoštljivi odnosi, lahko nekaj narediš iz domačije. In Slovenija je pravzaprav domačija," je še dodal.
"Preziram kult osebnosti, pa naj bo levi ali desni. 'Samo jaz vem, kaj je prav' - to je napačen pristop," meni Golob.
Socialna in pravna država
Tako Anže Erbežnik kot Janja Hojnik sta poudarila, da v Sloveniji obstajajo dobri temelji za pravno državo, saj imamo za to vse potrebne mehanizme. A vendar v praksi prihaja do težav, saj si je izvršna oblast pustila preveč posegov in nespoštovanja temeljnih pravnih načel. "Smo že v tretjem letu epidemije in ustavno sodišče je končno postavilo vprašanje zakonitosti," je povedal Erbežnik in dodal, da ni sprejemljivo, da je vlada tako dolgo sprejemala podzakonske predpise, ki niso imeli podlage v Zakonu o nalezljivih boleznih.
Vesna Vuk Godina je izpostavila, da mora socialna država poskrbeti za najbolj ranljive, hkrati pa dodala, da ni "da več kot polovica Slovencev živi s povprečno ali podpovprečno plačo, vlada pa govori, da smo ekonomsko uspešni." Golobu je obljubila, da bo tudi do njega, "ko bo postal naslednji predsednik vlade," kritična, če ne bo uspešno zagotovil bolj pravične redistribucije sredstev.
Golob: liberalno-ekonomski in socialno pravičen sistem sta združljiva
V odgovor na Vuk Godino je Golob zatrdil, da sta liberalno-ekonomski in socialno pravičen sistem združljiv, a da je pogoj za to prav spoštljivost. Predlagal je uvedbo neke oblike temeljnega dohodka za socialno najbolj ranljive skupine v Sloveniji. "S tem bi odpravili najhujše in zagotovili to, da lahko živimo v socialni državi, s tem imamo temelj, da smo srečni."
