Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je na današnji tiskovni konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi s koronavirusom dejala, da še najbolj spominja na hojo po robu prepada. Relativna odprtost mej in delovanje skoraj vseh dejavnosti v državi namreč omogočata tako vnos kot širjenje virusa. Situacija je drugačna kot v prvem valu, kjer je število okužb relativno strmo naraščalo, a je bila država zaprta. Po premoru, ki je trajal mesec dni, se je širjenje začelo z novim vnosom iz tujine, nato še med ljudmi. Ob tem je pripomnila, da so zadnje čase v ospredju širjenja na delovnem mestu.
Če bi ukrepe na meji sprostili, bi se vnos gotovo »pomembno povečal«.
Okužbe tudi med dopustniki
Beovićeva se je odzvala na odločitev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, da protestno izstopi iz delovne skupine. Pozvala je vse, ki se morajo ukvarjati z epidemijo, naj ne izstopajo, ampak naj se pogovarjajo in skupaj iščejo rešitve.
Tudi na Hrvaškem situacija ni povsem pod nadzorom – število novih okužb je pri južnih sosedih dnevno dvakrat večje kot v Sloveniji, čeprav opravijo manj testov, je pripomnila.
V Sloveniji so se že začeli pojavljati posamezni pozitivni primeri ljudi, ki so letovali na Hrvaškem. Pri bivanju na Hrvaškem se moramo zato »izredno, izredno paziti«. Pozorni moramo biti na ukrepe, ki veljajo že v Sloveniji, ter na stike z domačini. Ob tem je dejala, da z razliko od Nizozemcev pri nas priporočilo žal ne bo dovolj, da bi se vrnili s Hrvaške. Spomnimo: Nizozemska je pred tednom dni uvrstila Hrvaško na »korona nevarnejšo« listo držav.
O zaprtju meje s Hrvaško se sicer še niso pogovarjali.
Razmere na delovnih mestih
Beovićeva se je nato vrnila na uvodoma omenjeno hojo po robu. Ta, kot je dejala, pomeni, da lahko vsako večdnevno naraščanje okuženih pomeni strm vzpon krivulje, kar pomeni zaustavitev vseh zdravstvenih dejavnosti. Edini način za uspešno borbo je zapora države, kar pa ne bi šlo brez gospodarske škode.
Poudarila je, da si želimo sprotno zamejevanje izbruhov s pomočjo epidemiološke službe, pri čemer je izpostavila, da je bistveno sodelovanje vsakega posameznika. Neupoštevanje navodil za karanteno je pri tem izjemno nevarno.
Epidemija nas je prizadela vse, je strnila, vsi se moramo organizirati, kot vemo in znamo.
Dejala je tudi, da se v nekaterih domovih za starejše občane kaže dobra usposobljenost osebja, v drugih ne. Premeščanje v bolnišnice je po njenem mnenju nesmiselno, saj okužba sama po sebi ni zadosten razlog za to, saj da gre primarno zgolj za potrebo po izolaciji. Drugi razlog je dejstvo, da vseh okuženih v domovih nimamo kje hospitalizirati. Očitno je tudi, da premeščanje okuženih stanovalcev pomeni, da se domovom s preprečevanjem okužb ni treba več ukvarjati.
Ker je slovensko zdravstvo v več kot polnem teku, ker je treba marsikje nadoknaditi zamujeno, ni toliko kadra, ki bi lahko priskočil na pomoč domovom.
Poudarila je, da bi nošenje zaščitnih mask moralo biti obvezno.
Dotaknila se je tudi delovnih organizacij, delovnih mest, kjer se pojavlja več okužb. Razmere na delovnih mestih morajo biti take, da se čim bolj zmanjša možnost okužbe: zaščitne maske, pogosto razkuževanje rok, delo od doma.
Reprodukcijsko število
Na podlagi reprodukcijskega števila (koliko oseb okuži ena okužena oseba) – za domove je še vedno čez dva, skupno število je malo manj kot 1,2. Izven domov je zadnje dni padlo pod 1 – to je tisto, kar si želimo. Če bi ostalo pri tem, bi pomenilo, da je epidemija začela ugašati.
Če bi povprečje bilo pri 1,5, bi morali septembra zaustaviti zdravstvo. Pri 1,1 se bo epidemija še širila, ampak bomo lahko situacijo obvladovali.
»Epidemija je preizkus solidarnosti in modrosti,« je poudarila. »Zmoremo.«
