Z današnjim dnem je preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen.
Okužbo z novim koronavirusom so v Sloveniji potrdili pri 1473 osebah, umrlo je 108 bolnikov s covidom-19. Prvi primer okužbe so potrdili 4. marca, v enem mesecu je število okuženih doseglo 1000. Da bi zajezili širjenje okužbe, ki je zlasti prizadela tri domove starejših občanov - v Metliki, Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru, kjer je bilo tudi največ smrti bolnikov s covidom-19, je vlada odredila restriktivne ukrepe, ugasnilo je javno življenje.
Svet se je ustavil ...
Zaprli so izobraževalne ustanove in vrtce, odpovedali vsa športna tekmovanja, zaprli meje, vrata so zaprle neživilske prodajalne in gostinski lokali, prekinjeno je bilo izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev. Na nujne zadeve je bilo omejeno tudi delo v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Ustavil se je javni prevoz in zračni potniški promet. Več tednov se ljudje z nekaj izjemami niso smeli zbirati in gibati na javnih površinah, nekaj časa je bilo prepovedano tudi prehajanje občinskih meja.
... in znova zagnal
Ob pozitivnih epidemioloških podatkih je vlada proti koncu aprila začela rahljati nekatere ukrepe in v maju odpravila skoraj vse. Javno življenje se tako vrača v stare tirnice, a gospodarske in socialne posledice epidemije bodo ostale vsaj na srednji rok. Za pomoč ljudem, gospodarstvu in tudi denimo zdravstvu je vlada pripravila več obsežnih protikoronskih zakonov, ukrepi so težki več milijard evrov.
Uraden preklic epidemije ne pomeni tudi konca bolezni same. Virus še kroži, velik del prebivalstva je zanj še občutljiv. Zato se priporoča ohranjanje telesne razdalje 1,5 metra, v nasprotnem primeru je priporočena oz. v nekaterih primerih obvezna uporaba zaščitne maske. Drugi val epidemije bo po predvidevanjih strokovnjakov jeseni.
Konec pomoči samozaposlenim
Samozaposlenim, kmetom, družbenikom in verskim uslužbencem, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa utrpeli izpad prihodkov, se z majem izteka. Ni pa se še iztekel ukrep, ki je vsem delodajalcem s sedežem v Sloveniji zaradi zmanjšanja obsega dela omogočil, da delavce pošljejo na čakanje, namesto njih pa nadomestila plač ter socialne prispevke poravna država, saj ga je DZ na petkovi seji podaljšal za mesec dni. Ob tem se prispevek države nekoliko spreminja. Povračilo nadomestila plače se namreč znižuje na 80 odstotkov zakonsko določenega zneska za primer začasnega čakanja na delo, hkrati pa ne sme presegati najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pogoj medtem še naprej ostaja padec prihodkov glede na enako obdobje lani za deset odstotkov.
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa
Z uveljavitvijo tretjega protikoronskega zakona prenehajo veljati tudi določbe zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov iz konca marca, ki urejajo čakanje na delo. Kot ustrezno nadomestilo za subvencioniranje čakanja na delo minister za delo Janez Cigler Kralj vidi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Tega prinaša tretji paket protikoronskih ukrepov, ki ga je DZ potrdil v petek, uporabljal pa se bo od 1. junija do konca tega leta. Premier Janez Janša je pred nekaj dnevi omenil tudi možnost podaljšanja, če bi se za to pokazala potreba.
Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo lahko koristil vsak delodajalec, tako pravna kot fizična oseba, ki zaradi posledic epidemije vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bo mogel zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo za vsakega takšnega delavca subvencionirala nadomestilo plače v obsegu do največ 20 ur tedensko. S tem poskuša vlada po ministrovih besedah preprečiti odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov.
Pomembno je, da sta ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo združljiva. Delodajalec bo torej lahko nekaterim svojim delavcem odredil delo s skrajšanim delovnim časom, drugim pa čakanje na delo.
Boni
Turističnemu gospodarstvu namerava vlada pomagati tudi s spodbujanjem državljanov, naj počitnice preživijo doma. S tem namenom bo vsak prebivalec prejel vrednostni bon, s katerim bo lahko do konca leta plačal nočitev oz. nočitev z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji. Za štiričlansko družino z dvema mladoletnima otrokoma to pomeni skupaj 500 evrov.
Banke in likvidnostna posojila
Še do konca novembra 2021 medtem ostaja v veljavi eden od prvih ukrepov, s katerim je vlada priskočila na pomoč pravnim in tudi fizičnim osebam, to je možnost odloga odplačevanja posojil pri bankah za največ 12 mesecev. V času odloga sicer banke obračunavajo obresti.
Podjetja imajo od začetka maja tudi možnost, da pri poslovnih bankah vzamejo likvidnostno posojilo, za katerega jamči država. Jamstvena shema je težka dve milijardi evrov, vendar pa v praksi še ni prav dobro zaživela. Odprtih namreč ostaja nekaj vprašanj, banke pa večjega povpraševanja po tovrstnih posojilih še ne zaznavajo in ga zaenkrat rešujejo v sklopu redne ponudbe.
S ponedeljkom bodo delodajalci spet prevzeli kritje nadomestil zaradi bolniških odsotnosti svojih delavcev. Še eden od ukrepov, ki se z majem izteka, je namreč prevzem nadomestil za vse bolniške odsotnosti zaposlenih od prvega dne dalje v breme zdravstvene zavarovalnice.
