Preverili smo, kako je tipičen pidovski baron do prvih milijonov prišel na lahek način, v legitimnem poslu pa kmalu postal več dolžan kot vreden in nato svojo dejavnost preselil v domnevno organiziranje prostitucije. Na suhem je pri tem pustil upnike, banke in celo svojo nekdanjo partnerico.
Piše se leto 2009, gledalci v kinematografih gledajo 3D-verzijo filma Avatar. Njegov režiser James Cameron se na rdeči preprogi pojavi z očali XpanD, ki jih trži podjetje Sergeja Racmana in njegove partnerice Marie Costeira. Približno tretjina kinematografov po svetu uporablja njegovo tehnologijo. Leto kasneje Costeirova v imenu Mednarodnega 3D-društva ustvarjalcem filma Avatar preda nagrado za prispevek k razvoju 3D-produkcije.
Deset let kasneje Costeirova ne živi več z Racmanom, 3D-filme snemajo le še za otroke, tehnologija XpanD izgubi ves tržni delež, Racmana pa išče Interpol. Kaj se je zgodilo?
Racmanova zgodba se začne globoko v devetdesetih, ko do prvih milijonov pride v povezavi s pidovskim baronom Matjažem Gantarjem. Racman je eden izmed ustanoviteljev Kmečke družbe, ki med kmečkim prebivalstvom zbira certifikate, se nato nekajkrat prelevi in postane Kapitalska družba (konsolidirana v KD group). V teh levitvah delničarji najprej izgubijo glasovalne pravice, nato po več letih domnevnega plemenitenja ostanejo z manjšo vrednostjo, kot so jo v osnovi vložili. Zgodba je tipično tranzicijska.
Kam je izginil ta denar? Del ga je končal v kinematografskem kompleksu Kolosej, ki ga Racman zgradi v ljubljanskem BTC. Smo leta 2001, finančni tisk Racmana proslavlja kot »fizik(a), ki je naredil spodoben kino«. Poslovni model Koloseja leta 2004 v Slovenijo pritegne Mario Costeira, finančnico sklada tveganega kapitala iz Portugalske, ki želi oceniti, ali bi bil Kolosej družba, zanimiva za njihov portfelj. Med njo in Racmanom se kmalu splete nekaj več od poslovnega partnerstva.
Leta 2005 Costeirova na Cipru ustanovi podjetje X6D in v ZDA kupi podjetje, ki razvija stereoskopsko tehnologijo. Gre za zadevo, ki je nekaj tehnoloških korakov odmaknjena od zeleno-rdečih stereoskopskih očal, s katerimi so otroci v revijah nekoč oživljali fotografije dinozavrov. Očalom dajo tržno ime XpanD. V BTC odprejo kinematograf z istim imenom. Racman in Costeirova računata, da bosta s to dodano vrednostjo gledalce spravila izpred domačih zaslonov nazaj v kinodvorane. Medtem ko očala konkurenčnega ponudnika RealD stanejo 50 centov, stane njuna rešitev, ki je tudi najdražja na trgu, 50 evrov.
Ustvarili inovacijo, kjer trga ni bilo
Zadeva je zaradi višje cene tehnološko naprednejša, zanjo pa se odločajo predvsem kinodvorane v Aziji. Ko si med premiero Avatarja ta komična očala nadene še njegov režiser Cameron, se zdi, da se rdeča preproga razteza vse do Racmanovega Koloseja. Uspeh pa ne traja dolgo, nad 3D-kini se namreč navdušujejo samo otroci, večina potrošnikov je bolj zadovoljna s kinematografsko izkušnjo, ki jim jo v dnevno sobo pripeljejo LCD-zasloni. Racman poskuša svoja očala tržiti v tem segmentu in še v zahtevni ter do prenagljenih tehnoloških rešitev skeptični industriji računalniških iger. Povsem neuspešno.
Megalomanske ideje o tovarni 3D-očal propadejo že dve leti kasneje. Država Racmanu zaradi nejasnosti, ali gre za resno investicijo ali le poslovno špekulacijo, ne odobri finančne spodbude, zato začne javno dramatizirati, da bo napovedanih 600 delovnih mest namesto v Mariboru ustvaril v neki drugi državi EU. Tega nikoli ne stori.
Leta 2009 zaškriplje še v odnosu, ki ga ima Racman s skupino KD, ki si tedaj prek KD Holdinga lasti Kolosej. V zagon podjetja naj bi KD vložila blizu 30 milijonov evrov, a je Kolosej pod Racmanom ustvarjal predvsem izgubo, med letoma 2005 in 2007 v višini sedmih milijonov evrov. KD Holding ga je bil zato primoran tudi dokapitalizirati v višini štirih milijonov evrov. 2009 v lastništvo Koloseja vstopita podjetje Auctor (lastnik je Racman) in »mednarodno podjetje X6D«, kot se ga prikazuje tedaj. Takrat še nihče ne slutil, da gre dejansko za podjetje, ki ga je na Cipru ustanovil sam Kolosej.
Na suhem je glede tega precej časa ostala skupina KD, zaradi česar naj bi se Racman sprl s svojimi tranzicijskimi prijatelji. Novim lastnikom je bil Kolosej prodan za enajst milijonov evrov, pičlo tretjino tega, kolikor naj bi vanj vložili denarja. Kmalu po prodaji začne Kolosej tvoriti milijonski dobiček, Racman tedaj zadovoljno ugotavlja, da zaradi intenzivnih vlaganj v zadnjih letih.
Potem ko je Racman za dvomestno število milijonov olupil svoje nekdanje tranzicijske partnerje, je na vrsto prišla tudi njegova osebna partnerica oziroma njeno podjetje X6D. Costeira leta 2017 za medije pojasni, da je pri revizijski hiši Ernst & Young naročila posebni pregled podjetja X6D, da »si podjetje (in drugi družbeniki) razjasnijo, in da to potrdi neodvisni revizor, koliko denarja so X6D dolgovala podjetja, ki jih je neposredno ali posredno nadziral večinski družbenik (Racmanovo podjetje Lavinia Group Investments, op. p.), saj so se roki za plačila iztekli, plačil pa ni bilo«. Racman je bil zaradi tega razburjen.
Manufaktura očal kar pod Kolosejem
Tedaj je Costeirin in Racmanov posel s 3D-očali že očitno propadel, prav tako načrti o tovarni s 600 delovnimi mesti. Kljub temu je Racman poskušal vsaj za slovenski trg posodobiti tehnologijo očal, podjetje X6D je namreč za predelavo očal najelo kar študente in jim proizvodni obrat organiziralo v dveh sobah pod kompleksom Kolosej, kjer so posodabljali zastarelo tehnologijo.
To smo izvedeli od študenta, ki se mu je celotna operacija tedaj zdela neresna in organizirana od danes do jutri. »V očala smo spajkali LED-diode. Zavedali smo se, da posodabljamo neko zastarelo tehnologijo. Vsi smo nekaj podobnega delali prvič, verjamem, da veliko teh posodobljenih očal na koncu ni delovalo,« nam je povedal tedanji delavec prek študentske napotnice, ki je svoje trditve utemeljil s plačnimi listi, ki jih hranimo v uredništvu. Iz njih je razvidno, da je oglas za delo objavilo podjetje X6D.
Majhna mlaka, veliko krokodilov
Potem ko je Racman že skoraj povsem odrinjen od finančnih tokov organizira še zadnji poskus postati igralec med slovensko finančno elito. Racman je lani načeloval skupini delničarjev, ki je obvladovala tretjino delnic Hranilnice Lon, uradno med seboj niso povezani. Neuradno je usklajeno deloval z Dejanom Šurbekom in Jožetom Kojcem, s katerima tudi sicer poslovno sodeluje pri domnevnem trženju najstarejše obrti v Novi Gorici. Skupaj z njima poskuša preprečiti dokapitalizacijo Lona s strani kitajskega investitorja, ki ga je v družbo prek irskega sklada pripeljal odvetnik Miro Senica.
Nadobudni trojček je bil po Kojčevih trditvah lani jeseni povabljen v pisarno Senice, kjer jima je (Racmanu in Kojcu) ta razkril podatek, da kriminalisti preiskujejo njun klub v Novi Gorici in da »jima lahko pomaga«. Kako je Senica vedel, kaj počnejo kriminalisti, ni predmet tega članka, kot zanimivost pa lahko omenimo, da je imel Senica celo podatke iz Nacionalnega preiskovalnega urada NPU. Kojc je namreč nekaj mesecev pred tem obiskal NPU, kjer je prijavil več sumov storitve kaznivega dejanja pri prevzemanju Lona. Le nekaj dni pozneje je prek posrednika prejel sporočilo Mira Senice, ki mu je dejal, da ve za vloženo ovadbo in naj opusti svoje namere. NPU je sicer za Siol pojasnil, da so Kojčeve ovadbe preverili, vendar niso zaznali sumov kaznivih dejanj.
Nazaj k najstarejši obrti
Podjetni Racman, ki mu poslovanje v zelenem ni šlo pretirano od rok niti v finančnem niti v svetu zabave, se je na koncu domnevno odločil za preverjeno formulo – najstarejšo obrt. S Kojcem in Šurbekom je v Novi Gorici odprl Marina Sauna Club, kjer so po navedbah iz obtožnice z osebami, ki so strankam ponujale spolne usluge, vzpostavili odnos podrejenosti in poslušnosti. Večina oseb je bila v to prisiljena zaradi socialne in ekonomske situacije, praktično vse pa so bile tuje državljanke, večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije.
Kriminalisti so omenjene tri preiskovali kot hudodelsko združbo, ki se je v ta namen organizirala prek aplikacije WhatsApp. V obdobju od leta 2014 je v klub vstopilo 148.935 moških, vsak je za vstop plačal od 60 do 85 evrov, tako so si hudodelci po prepričanju tožilstva pridobili 21,288.530 evrov.
Trg najstarejše obrti naj bi raziskoval Racman osebno
Tožilstvo trdi, da je Šurbek aprila 2016 na mobilni aplikaciji WhatsApp ustanovil skupino, imenovano MC dnevno, vanjo pa vključil Kojca in Racmana. Od 28. aprila 2016 do 23. januarja 2019 jima je vsakodnevno sporočal prihodke in število gostov v klubu Marina, ob zaključku meseca pa seštevek prometa in število gostov. Šurbek je na aplikaciji ustanovil še skupino Splošno K.R.Š. Iz sporočil je razvidno, da je trojica spremljala slovenske medije, ko so poročali o prostituciji, in da je Racman obiskoval podobne klube kot klub Marina, tako v Sloveniji kot tujini, ter o njihovem delovanju obveščal Šurbka in Kojca. Tožilstvo še trdi, da se je trojica leta 2015 dogovarjala za odprtje podobnega kluba, kot je Marina, imenoval bi se Marina 2. Deloval bi nekje ob meji z Italijo, tudi tam naj bi se izvajala prostitucija, je navedbe tožilstva povzemal časnik Večer.
