Skupno število vseh psov v Sloveniji, vpisanih v register, je 232.794.
Na seznamu nevarnih psov so se drugimi znašli bulterierji, rotvajlerji, argentinski mastifi, pitbulterierji, tosa inuji, brazilske file, bulmastifi in argentinske doge. Enako velja tudi za mešance teh pasem. Za pasme, ki niso na seznamu, je predpisana uporaba nagobčnika ali povodca na vozilih javnega prometa in v večjih množicah ljudi. Lastnikom, ki svojim nevarnim psom ne bodo nadeli nagobčnika, grozi kazen v višini 200 evrov, opraviti pa bodo morali obvezno usposabljanje s pasjim trenerjem. Kazen za sprehajanje psa brez povodca znaša 100 evrov.
Na sprehod le trezni
Voditelj psa bo moral biti tudi trezen. Delež alkohola v njegovi krvi ne bo smel presegati 0,5 promila, sicer mu grozi kazen v višini tisoč evrov, so sporočili iz predstavništva mesta Dunaj. Po noveli, ki bo začela veljati še letos, bodo psa, ki bo koga ugriznil, lastniku nemudoma odvzeli.
Zakonodaja obrodila sadove
Dunajska zakonodaja na področju vzreje živali je že zdaj med strožjimi v Avstriji. Tako je od leta 2010 v avstrijski prestolnici obvezno opravljanje izpita za lastnike nekaterih pasem psov. Od uvedbe je izpit opravilo več kot 6500 lastnikov in število ugrizov je v treh letih upadlo za 63 odstotkov.
Kako je pri nas?
Medtem ko so Dunajčani izdelali seznam nevarnih pasem, v Sloveniji posamezne pasme niso že vnaprej označene kot nevarne. »Pes dobi status 'nevaren', ko je bilo v uradnem postopku ugotovljeno, da je neobvladljiv in/ali kaže napadalno vedenje do človeka, oziroma je bil ugriz evidentiran, dokazan in so bili izvedeni vsi predpisani postopki. Tak pes dobi status nevarnega psa z odločbo uradnega veterinarja v upravnem postopku« so povedali na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Na javnem mestu obvezno s povodcem, sicer sledi visoka kazen
Konec leta 2017 je bilo na Dunaju sicer prijavljenih več kot 55.000 psov, med njimi šest odstotkov tako imenovanih nevarnih pasem.
V skladu z zakonom je skrbnik živali dolžan z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Skrbniki psov morajo zagotoviti fizično varstvo svojih psov tako, da jih imajo na javnem mestu na povodcu (razen na površinah, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi). Javni kraj je opredeljen kot vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur. Globa za opustitev fizičnega varstva na javnem mestu znaša za fizično osebo od 200 od 400 evrov.
Lani krvavo na Dolenjskem, umrla 71-letna ženica
V Sloveniji smo v minulem desetletju beležili več nevarnih napadov psov na ljudi. Najbolj razvpit in odmeven primer se je v začetku leta 2010 zgodil v Ljubljani, ko so bulmastifi do smrti pogrizli svojega lastnika Saša Baričeviča. Silovit napad psov na 71-letno mater lastnika psov se je septembra lani zgodil na Dolenjskem. Zaradi poškodb je ženica dve uri po napadu med operacijo v bolnišnici umrla. Zdravniki so povedali, da se s primerom tako hudih poškodb zaradi ugriza živali dotlej še niso srečali. Enainsedemdesetletnica je bila pogrizena po vsem telesu. Psi pasme pitbul in XL bully so jo napadli na domačem dvorišču, napad so opazili sosedje, ki so pse s koli nagnali v hišo in poklicali pomoč.
