Priznajte. Ko vam tovornjak zapre pot, na avtocesti neskončno dolgo prehiteva drugo tovorno vozilo ali po regionalni cesti vozi prepočasi, se razburjate in bi najrajši videli, da bi izginil. Če bi se to zgodilo samo za dan, dva ali teden dni, bi se svet popolnoma ustavil: trgovinske police bi se izpraznile, zmanjkalo bi dobrin, na bencinskih servisih bi primanjkovalo goriva. Tako pomembna panoga je zlata jama za velike lastnike, manj za zaposlene, saj je dodana vrednost krepko pod slovenskim povprečjem.
Eurotek največji
1. EUROTEK: Največji slovenski avtoprevoznik ima sedež v Trebnjem in zaposluje 200 ljudi ter letno ustvari več kot 24 milijonov evrov prometa.
2. PETRANS: Podjetje ima sedež v Ljubljani in je v preteklem poslovnem letu z 88 zaposlenimi ustvarilo 1,28 milijona evrov dobička.
3. AVTOTRANSPORTI KASTELEC: Podjetje ima sedež v Grosupljem in zaposluje 155 ljudi ter ustvari 23 milijonov evrov prometa.
4. JURČIČ & CO.: Gorenjski zastopnik na lestvici največjih. Sedež ima v Šenčurju in ima 162 zaposlenih.
5. FRIKUS: Največji primorski avtoprevoznik s sedežem v Kopru. Ob 115 zaposlenih ustvari 17,7 milijona evrov prometa.
V Sloveniji je za cestni prevoz blaga (panoga H-49.410) registriranih nekaj manj kot 5900 podjetij in samostojnih podjetnikov. Vsak dan je v povprečju na cesti več kot 6000 tovornih vozil, ki dnevno prepeljejo več kot 200 tisoč ton blaga in opravijo več kot 50 milijonov tonskih kilometrov (prevoz ene tone blaga na razdalji enega kilometra). Največji med prevozniki je že tretje leto zapored trebanjski Eurotek. Čisti prihodek se je podjetju lani sicer zmanjšal za 1,5 milijona – na 24,2 milijona evrov, a je podjetje hkrati zmanjšalo stroške. Če je imelo podjetje še leta 2014 skoraj milijon evrov izgube, je lani končalo s slabim milijonom dobička. Družba, ki jo prek novomeškega Protekta obvladuje Matija Bradač (nekoč eden vodilnih v G7), je število zaposlenih zmanjšala z 221 (2015) na 195 (2016), se s Heto dogovorila za reprogram posojila, ki naj bi ga letos odplačala (s tem so si zvišali bonitetno oceno, tako da danes sodijo v desetino najboljših gospodarskih subjektov v Sloveniji), in zelo obnovila vozni park (lani so na finančni lizing kupili 50 novih vozil). Kako velike stroške imajo avtoprevozniki, pokaže ravno struktura odhodkov pri Euroteku: četrtina odhodkov podjetja (5,7 milijona evrov) so stroški goriva, dobra desetina (2,4 milijona evrov) stroški vzdrževanja, slaba petina (4,5 milijona evrov) stroški cestnin in predorov ter dobrih 12 odstotkov stroški dela.
Učinkoviti Petrans
Drugi na lestvici največjih slovenskih avtoprevoznikov leta 2016 je Petrans. Predlani je bil šele šesti, zdaj se je zavihtel na drugo mesto. Družba, ki jo obvladuje Peter Katrašnik, je imela lani 24 milijonov evrov prihodkov, kar je 8,4 milijona evrov več kot leta 2015. V tem času je dobiček povečala z 1,1 milijona na 1,4 milijona evrov, dodatno so zaposlili 12 ljudi, tako da imajo po podatkih Ajpesa danes zaposlenih 98 oseb.
Eden najbolj dobičkonosnih slovenskih tovornjakarjev je Lado Kastelec, ki ima kot samostojni podjetnik Avtotransporte Kastelec in ga je pred leti revija Manager uvrstila na lestvico najbogatejših Slovencev. Na leto njegovi vozniki prepeljejo okoli 150.000 osebnih in dostavnih vozil, skupaj prevozijo razdaljo 16 milijonov kilometrov. Družba, ki je imela lani 23,1 milijona evrov prihodkov (1,4 milijona evrov manj kot predlani, ko je bila druga na lestvici največjih) in 1,7 milijona evrov dobička (1,3 milijona evrov več kot leta 2015), ima več kot120 specialno opremljenih tovornjakov.
Največji po dobičku je Finec
Četrto na lestvici je podjetje Jurčič & Co. (lani so bili tretji), ki ga je leta 1991 ustanovil Valentin Jurčič. Družba s sedežem v Šenčurju je imela lani 18,8 milijona evrov prihodkov (pol milijona manj kot leta 2015) in 1,76 milijona evrov dobička (0,85 milijona evrov več kot predlani). Srednje veliko podjetje ima sto tovornih vozil s 150 polpriklopniki in zaposluje več kot 160 delavcev. Jurčiču sledi koprski Frikus, ki je bil leta 2015 sedmi. Podjetje v lasti Avstrijcev je imelo lani 17,7 milijona evrov prihodkov (2,5 milijona evrov več kot leta 2015) in slabih 80 tisoč evrov dobička (predlani 12 tisoč evrov). Konec lanskega leta je bilo v podjetju zaposlenih 124 oseb, imeli so 95 tovornjakov in 93 prikolic. Sicer so v prvi deseterici še ljubljanski T. L. Sirk, Petek Transport iz Ribnice, ptujska Špedicija Goja, mengeški Klemen Transport in grosupeljski Transport Finec.
Slednja družba je med avtoprevozniki tudi najbolj dobičkonosna. Lani je imela ob 14,4 milijona evrov prihodkov 2,4 milijona evrov dobička. Začetki družbe segajo v leto 1994, ko je Borut Finec kupil prvi tovornjak, danes ima podjetje 120 tovornjakov in več kot sto zaposlenih, ukvarjajo se predvsem z razsutim tovorom. Glede na dobiček sledi družba Jurčič & Co., njej pa Petek Transport (1,5 milijona evrov dobička), Makše (1,4 milijona evrov, po prihodkih je s 7,7 milijona evrov na 31. mestu) in Petrans. Sicer je dobiček, ki je presegel milijon evrov, imelo deset podjetij, 19 podjetij pa je imelo prihodke, ki so presegli deset milijonov evrov.
Slovenski palčki
V primerjavi z globalnimi špediterji so največji slovenski prevozniki pravi palčki. Največji trije globalni špediterji (DHL, Kuehne+Nagel in DB Schenker) imajo tisočkrat večje prihodke, število zaposlenih se meri v več deset tisočih. Pri prevozu tovora, kjer je dodana vrednost v primerjavi z drugimi panogami (energetika, informatika) zelo nizka, je pomembna ekonomija obsega, zato se podjetja združujejo in tako znižujejo stroške. V Sloveniji tega še ni opaziti, niti ni izrazitega avtoprevoznika, ki bi obvladoval panogo. Samo 19 podjetij ima več kot deset milijonov evrov prometa, deset največjih, ki obvladujejo slabo petino trga, pa ustvari slabih 200 milijonov evrov prihodkov, 12 milijonov evrov dobička in zaposluje 1300 ljudi.
