Novice Svet24

Pred devetimi leti je pobudnik dogodka Maks Veselko v družbi prijateljev s skokom v Ljubljanico proslavil konec šolskega leta. Z leti je pomen skoka zrasel - z njim želijo opozoriti na pomembnost očiščenja še zadnjih spornih odplak in pozvati oblasti, da se odpre urbano kopališče na Špici ali Plaži, kjer bi se redno preverjala kakovost vode, je povedal Veselko.

Število skakalcev z vsakim letom narašča; prvič so v Ljubljanico skočili trije, lani pa 45. Pogum za skok običajno zberejo srednješolci in študenti, vendar so v reko skakali tudi že osnovnošolci in predstavniki starejše generacije. Temperatura Ljubljanice se ob vročih poletnih dneh dvigne do 21 stopinj, vendar skakalci pravijo, da mraz nikoli ni bil ovira za skok. Pobudnike skokov je presenetil tudi odziv tujcev. V zadnjih letih v Ljubljanico namreč skoči tudi večja skupina tujih študentov, ki so na študijski izmenjavi v Ljubljani.

Odziv kaže, da Ljubljana hoče urbano kopališče, je prepričan Veselko. Osrednja Slovenija namreč nima registriranega nobenega naravnega kopališča. Glede na to, da je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope 2016, je čas da mesto poskrbi za neoporečno kopalno cono, so zapisali v vabilu dogodka. Kopalna območja v mestnem jedru imajo tudi nekatera evropska mesta, na primer v Bernu, Münchnu in Zürichu.

Turistična atrakcija

Grega Wernig/KMA

Z urejenim naravnim kopališčem v središču mesta bi se kakovost življenja meščanov v vročih poletnih dneh zelo dvignila, saj bi jim s tem omogočili zdravo rekreacijo, hkrati pa bi s pravim pristopom ljubljanske občine kopališče lahko spremenili v turistično atrakcijo, je dodal Veselko.

Kopanje v Ljubljanici so po podatkih mestne občine prepovedali leta 1965. Ljubljanski župan Zoran Janković je na začetku svojega prvega mandata obljubljal, da bo Ljubljanica do leta 2012 primerna za kopanje. Lani je župan skakalcem pred skokom s Tromostovja predlagal, naj se raje kopajo na plaži in obljubil, da se jim bo letos pridružil v skoku s Špice, je še povedal Veselko.

Neurejena kanalizacija

Glavni onesnaževalec Ljubljanice v mestu je bila neurejena kanalizacija na Rakovi Jelši; projekt urejanja se sedaj bliža koncu. Za vire onesnaževanje v gornjem toku pa je uspešno poskrbel projekt osmih občin Čista Ljubljanica, pri katerem so zgradili skoraj 90 kilometrov kanalizacijskih vodov. Razmere se počasi izboljšujejo, je ocenil Veselko.