Kot je povedal, je v odgovoru podrobno opozoril na vse elemente, ki jih je treba upoštevati pri odločanju. Pri tem upa, da bo Državnotožilski svet kljub političnim pritiskom, ki jim jih je po njegovem izpostavljen, opravil poglobljeno razpravo in razmislek.
Prepričan je, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je ugotovila, da je pri imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilca Boštjana Škrleca ravnal koruptivno, deluje po "nenormalnem in nelegitimnem sistemu odločanja". Ravno v tem pa vidi "dolgo roko politike", saj da ta ne naredi ničesar, da se takšen postopek spremeni in dovoljuje, da se KPK izrablja na diskreditacije. Vse to se po njegovih besedah dogaja ravno v času, ko tožilstvo dosega dobre rezultate.
Na novinarski konferenci je sodeloval tudi Škrlec. Ta je glede zahteve pravosodnega ministra, da mu predsednica Državnotožilskega sveta Alenka Mežan zaradi ugotovitev KPK pri imenovanju generalnega direktorja tožilstva pripravi poročilo, opozoril, da je bil minister o domnevnih nepravilnostih obveščen že prej, ko so zadevo obravnavali drugi organi, vendar je ukrepal šele po ugotovitvah KPK. "Sporočilo, ki ga ob tem razumemo mi, je, da kršitev ni takšna, da bi zahtevala ukrepe," je dejal.
Fišer je glede samega imenovanja ponovil že znana stališča. Prepričan je, da je februarja 2012, ko je takratnemu ministru Alešu Zalarju predlagal, naj Škrleca imenuje na omenjeno mesto (kar je bilo po mnenju KPK koruptivno), ravnal zakonito in v želji, da bi vrhovno tožilstvo čim prej dobilo generalnega direktorja.
Na vprašanje, ali bo odstopil, če bo Državnotožilski svet ugotovil, da je naredil napako, je Fišer odgovoril, da trenutno potrebe po njegovem odstopu ne vidi.
Poudaril je, da je predlog podal na podlagi tedanjega razumevanja in razlage zakona o državnem tožilstvu, ob tem pa opozoril, da je bil zakon v tem delu nov in prakse za imenovanje generalnega direktorja tožilstva še ni bilo. "Znašel sem se v položaju, ki ga zakon ni urejal in v najboljši veri sem skušal najti rešitev," je dejal. Pri tem, kot je dejal, rešitev ni favorizirala nikogar, prav tako pa da ni prizadel pravic nikogar, saj da se za omenjeno funkcijo razen Škrleca ni prijavil nihče.
Skupaj s Škrlecem sta tudi zanikala, da bi pri imenovanju prišlo do mešanja dveh, sicer samostojnih postopkov - postopka imenovanja z javnim natečajem in postopka o dodelitvi - kar sicer Fišerju očita KPK. Prepričan je, da strokovne službe Zalarju ne bi predlagale, naj opravi imenovanje, če bi menile, da je predlog napačen.
Na vprašanje, ali bo odstopil, če bo Državnotožilski svet ugotovil, da je naredil napako, je Fišer odgovoril, da trenutno potrebe po njegovem odstopu ne vidi. Sicer pa je prepričan, da Državnotožilski svet napake ne bo ugotovil, ker da je ni bilo.
Fišer je na novinarski konferenci tudi potrdil, da je zoper poročilo KPK na upravno sodišče vložil tožbo. V njej KPK očita, da mu ni dal možnosti, da se izreče o zaključnih ugotovitvah; da mu ni omogočil, da sodeluje v postopku; prav tako pa naj ne bi imel možnosti predlagati dokazov v svoj prid.
