V primerjavi z drugimi državami v EU se sooča Slovenija na tem področju z izjemno velikimi tveganji, je poudaril Mramor.
Poročilo kaže, da se bo delež izdatkov, povezanih s staranjem, v bruto domačem proizvodu (BDP) povečal s 24,7 odstotka v letu 2013 na 31,5 odstotka v letu 2060.
Na začetku leta 2013 je bilo v Sloveniji od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisnih 27, starejših od 65 let, leta 2060 pa jih bo še enkrat toliko, 58 starejših od 65 let.
Slovenija je tako po deležu izdatkov v BDP, povezanih s staranjem, kot po porastu teh izdatkov v vrhu EU, je povedal finančni minister.
To po Mramorjevih besedah pomeni, da je treba nujno izvesti vse tisto, kar je Slovenija zapisala v nacionalni reformni program, tako kar se tiče hitrega vstopa na trg dela oziroma skrajšanja let študija kot bistvenega podaljšanja delovne dobe prebivalstva.
"To sta ukrepa, ki sta popolnoma nujna ... da bi bili sposobni v prihodnje servisirati tako velike javne izdatke," je opozoril Mramor.
Na začetku leta 2013 je bilo v Sloveniji od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisnih 27, starejših od 65 let, leta 2060 pa jih bo še enkrat toliko, 58 starejših od 65 let, je ponazoril minister.
Tudi delež prebivalstva nad 85 let se bo izjemno povečal s sedanjih dveh odstotkov na sedem odstotkov v letu 2060, je še izpostavil minister.
Na tej podlagi je Slovenija po Mramorjevih besedah dobila tudi zelo ostro priporočilo od Evropske centralne banke (ECB), da so potrebne nadaljnje reforme.
"Slovenijo prav posebej izpostavljajo, poleg nje pa še Malto, Luksemburg in Nemčijo," je sklenil minister.
