Korošec je obiskoval gimnazijo na Ptuju in v Mariboru ter študij nadaljeval na bogoslovju in bil leta 1895 posvečen v duhovnika. Študij je dokončal z doktoratom graške univerze iz teologije leta 1905. Spoznal je Janeza Evangelista Kreka in v glavnem sprejel njegove politične poglede.
Leta 1907 je bil izvoljen za poslanca Vseslovenske ljudske stranke v državnem zboru, kjer je 30. maja 1917 kot predsednik Jugoslovanskega kluba prebral majniško deklaracijo, ki je zahtevala združitev vseh južnih Slovanov v eno državno enoto v okviru avstro-ogrske monarhije. Ob razpadu Avstro-Ogrske je Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki mu je predsedoval, 29. oktobra 1918 razglasil državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, potem ko je z Nikolo Pašićem sklenil ženevsko deklaracijo, s katero je Kraljevina Srbija in Črna gora priznala enakopravnost takšne države pri združevanju z njo na konfederalni osnovi. Bil je podpredsednik prve vlade Kraljevine SHS leta 1918, nato je kot vodja SLS sodeloval v drugih desno usmerjenih vladah; leta 1924 je po porazu na volitvah leta 1920 na Slovenskem SLS spet zmagala in Korošec je postal podpredsednik vlade, v letih 1924 in 1927 tudi minister za notranje zadeve.
Nasprotoval je sprejetju vidovdanske ustave in se zavzemal za večjo avtonomijo Slovencev v okviru Kraljevine, dokler ni SLS skupaj s srbskimi radikali oblikovala centralistične vlade in je ideja zamrla. Po atentatu na Stjepana Radića leta 1928 mu je kralj zaupal vodenje vlade v šestojanuarski diktaturi, bil pa je tudi minister v Živkovićevi vladi leta 1929. Mednacionalno krizo je skušal rešiti demokratično, leta 1930 pa je vlado po političnem pritisku iz Slovenije zapustil. V opoziciji se je leta 1932 postavil za slovensko deklaracijo, ki je zahtevala nov mednarodni sporazum Slovencev, Hrvatov in Srbov, zaradi česar bi bila takšna država privlačna tudi za zamejske primorske in koroške Slovence. Junija 1935 je postal minister za notranje zadeve v Stojadinovićevi vladi. Sodeloval je pri pripravah sporazuma Cvetković–Maček in bil minister za šolstvo v njuni vladi. Proti koncu življenja je v govorih odkrito nastopal proti prostozidarstvu, komunizmu in judovstvu.
Dogodki
1664 – v Versaillesu prvič uprizorjen Molierov Tartuffe
1797 – s francosko odstavitvijo doža Ludovica Manina odpravljena Beneška republika
1902 – v Pensilvaniji se začne stavka 150.000 rudarjev za zvišanje mezd in osemurni delavnik
1910 – v Ljubljani je ustanovljeno Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
1918 – v Judenburgu se upre slovenski 17. pešpolk
1926 – poljski maršal Jozef Pilsudski uvede vojaško diktaturo
1942 – prvi množični pomor v Auschwitzu, pobitih 1500 Judov
1944 – začetek zavezniške ofenzive v Italiji
1949 – konec popolne zapore Berlina
1978 – mednarodni meteorološki inštitut se odloči, da hurikanov ne bodo več poimenovali izključno z ženskimi imeni
1993 – Slovenija sprejeta v Svet Evrope skupaj z Estonijo, Litvo, Češko, Slovaško in Romunijo
Rojstva
1590 – Cosimo II. de' Medici, italijanski (toskanski) vojvoda
1880 – Lincoln Ellsworth, ameriški raziskovalec, inženir, znanstvenik
1907 – Katharine Hepburn, ameriška filmska igralka
1910 – Dorothy Crowfoot Hodgkin, angleška kemičarka, nobelovka 1964
1915 – Roger Louis Schutz-Marsauche – brat Roger, švicarsko-francoski teolog
1922 – Roy Salvadori, britanski avtomobilski dirkač
1937 – George Carlin, ameriški komik, igralec, pisec, satirik
1963 – Stefano Modena, italijanski avtomobilski dirkač
1968 – Tony Hawk, ameriški rolkar
1978 – Hossein Reza Zadeh, iranski dvigovalec uteži
Smrti
1003 – papež Silvester II.
1012 – papež Sergij IV.
1845 – August Wilhelm von Schlegel, nemški jezikoslovec, pesnik, kritik
1856 – Jacques Philippe Marie Binet, francoski matematik, astronom, fizik
1884 – Bedrich Smetana, češki skladatelj
1899 – Mihail Saltikov-Ščedrin, ruski pisatelj, satirik
1935 – Jozef Pilsudski, poljski maršal, politik
1936 – Peter Henry Emerson, angleški fotograf
1944 – Frederick Schiller Faust – Max Brand, ameriški pisatelj, vojni dopisnik
1985 – Jean Philippe Arthur Dubuffet, francoski slikar, kipar
1994 – Erik Erikson, nemški psiholog
