Kot v poročilu izpostavlja OECD, je tvegano pitje v več državah članicah v porastu predvsem med mladimi in ženskami, kar gre deloma pripisati vedno večji dostopnosti, cenovni ugodnosti in oglaševanju alkohola. Pri tem med 50 in 85 odstotkov alkohola v državah OECD zaužije petina prebivalstva, ki največ pije.
Porast škodljivega pitja je zaskrbljujoč predvsem zato, ker je povezan s porastom prometnih nesreč in nasilja, pa tudi večjim tveganjem za akutne in kronične zdravstvene težave, še izpostavlja poročilo in navaja, da je moč nevarno popivanje in odvisnost od alkohola zmanjšati z več politikami.
Te bi morale biti na prvem mestu usmerjene v prekomerne pivce, na primer na primarni zdravstveni ravni in s strožjim uveljavljanjem zakonodaje proti vožnji pod vplivom alkohola.
V določenih primerih pa bi bil potreben širši pristop, med drugim zvišanje davkov ali uvedba minimalne cene za cenejši alkohol. Pomembni sta tudi večja regulacija oglaševanja alkohola in večje vlaganje v izobraževanje mladih o nevarnostih tveganega uživanja alkohola, še izpostavlja poročilo.
Kot dodaja, je analiza vpliva politik, uperjenih v preprečevanje zlorabe alkohola v Kanadi, na Češkem in v Nemčiji pokazala, da lahko ukrepanje zmanjša raven nevarnega pitja in odvisnosti od alkohola od pet do 10 odstotkov.
Poročilo OECD nekatere države obravnava tudi posamično. Slovenije ni med njimi.
Sicer pa gre po ugotovitvah OECD splošno zmanjševanje porabe alkohola v razvitih državah v zadnjih 20 letih pripisati predvsem upadu porabe v Franciji, Nemčiji, Španiji in Italiji. V našteti četverici je od leta 1992 poraba alkohola upadla od 20 do 40 odstotkov. A na drugi strani so v več državah beležili porast porabe alkohola, predvsem v Rusiji, Estoniji, Indiji in na Norveškem, v povprečju od 40 do 60 odstotkov.
V članicah OECD posameznik spije med 9,1 do 10,3 litra čistega alkohola letno, na globalni ravni pa 6,2 litra. Približno tretjino alkohola, zaužitega v državah OECD, predstavlja pivo, 25 odstotkov pa vino, preostanek pa žgane in druge alkoholne pijače.
Kot še izpostavlja OECD, je zloraba alkohola eden izmed vodilnih vzrokov smrti in invalidnosti. Na globalni ravni namreč terja več smrtnih žrtev kot virus hiv oz. aids, nasilje in tuberkuloza skupaj. Med letoma 1990 in 2010 je nevarno pitje z osmega mesto napredovalo na peto mesto med glavnimi vzroki smrti in invalidnosti po svetu.
