V Sloveniji poznamo več shem kakovosti, nacionalne in evropske. Evropske sheme kakovosti so ekološka pridelava in predelava, zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost. Nacionalne sheme kakovosti so integrirana pridelava in višja kakovost.
Pogoji in zahteve shem kakovosti so natančno opredeljeni v evropski in nacionalni slovenski zakonodaji. Označbo »višje kakovosti« nosijo kmetijski pridelki oziroma živila, ki so po svojih specifičnih lastnostih (vključno s surovinami ter fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi in organoleptičnimi lastnostmi) bolj kakovostni od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil. Zaščitni znak se podeljuje samo v Sloveniji.
Za uporabo zaščitnega znaka je potrebno pridobiti ustrezni certifikat Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Živila in pridelki, ki po svojih lastnostih pozitivno odstopajo od istovrstnih kmetijskih pridelkov, gredo skozi postopek neodvisne in nepristranske kontrole in certificiranja. V kolikor izpolnjujejo pogoje pravilnikov, uredb in strogih standardov kakovosti, prejmejo označbo »višje kakovosti«, ki označuje kmetijski pridelek oz. živilo z izbranim zaščitenim imenom, ki je kvalitetnejše od podobnih živil.
Sir Zelene doline Šmarski Rok je nosilec označbe »višje kakovosti«, podeljene s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Bureau Veritas, mednarodnega podjetja za ocenjevanje skladnosti, certificiranje in usposabljanje s področja kakovosti, okolja ter zdravja in varnosti.
Proizvodnjo omenjenega sira višje kakovosti omogoča postopek predelave mleka. Zaradi temeljite obdelave mleka, pasterizacije in mehanskega odstranjevanja bakterij in spor iz mleka, je sir obstojen in boljše kvalitete ter brez sicer zakonsko dovoljenih konzervansov. Prav tako sir odlikuje mleko izključno slovenskega porekla, od pridelovalcev iz Savinjske in Šaleške doline, Koroške, Posavske in Konjiške regije, Kozjanskega, območja Celja in Laškega.
##IMAGE-19866##Sir Zelene doline Šmarski Rok je narejen po postopku dodatne obdelave mleka z baktofugiranjem. Mehansko odstranjevanje 99-99,5 % bakterijskih spor omogoča uporabo mleka za sirjenje brez dodanih konzervansov. Tako praktično ne vsebuje neželenih mikroorganizmov in mu zato ni potrebno dodajati konzervansov. Zaradi takega postopka je sir višje kakovosti.
Običajen postopek priprave mleka za proizvodnjo sirov je namreč pasterizacija pri 76 stopinjah Celzija. Pri tem se sicer uničijo vsi patogeni mikroorganizmi (in tudi nekateri želeni mikroorganizmi), ne pa tudi spore bakterij. Surovo mleko, ki je po kriterijih veljavne zakonodaje kvalitetno ustrezno (vsebuje manj kot 100.000 CFU/ml), lahko zaradi pogojev krmljenja živali in načina pridelave ter zbiranja mleka vsebuje večje število sporogenih mikroorganizmov. Ti lahko med samim postopkom vzklijejo in povzročajo različne tehnološke napake. Zato je potrebno takemu mleku dodati konzervanse, ki preprečujejo mikrobiološko kvarjenje živila in podaljšajo njegov obstoj. Konzervansi, kot so Nitrati E254, K nitrati E252, Nizin E 234, Natamicin E253 in Lizocim E 1105, na različne načine vplivajo na rast neželenih mikroorganizmov, vsi pa imajo poleg pozitivnih še negativne učinke. Nitrati imajo omejeno uporabo, ker so lahko v prevelikih količinah škodljivi. Nizin ima preširok spekter delovanja, zato lahko vpliva tudi na tehnološke mikroorganizme, s katerimi vodimo proces sirjenja. Lizozim je pridobljen iz jajčnega beljaka in se zato smatra kot alergogena snov, ki jo je potrebno deklarirati. Uporaba takšnih sirov je za ljudi z alergijsko reakcijo na jajčne beljakovine omejena.
Sir Zelene doline Šmarski Rok je višje kakovosti, saj ni vpliva konzervansov na tehnološko želene mikroorganizme. Uživanje sira ni omejeno, saj ne vsebuje alergogenih snovi (jajčni beljak). Poleg tega ne vsebuje dodanih snovi z omejeno količinsko uporabo, ki bi lahko v preveliki količini vplivale na zdravje potrošnika.
Omenjeni sir ima tudi nižjo vsebnost maščob (25 % mlečne maščobe v suhi snovi). Zato je še posebej primeren za tiste, ki preko preventive ali kurative skrbijo za svoje zdravje. Nekatere maščobe, zaužite v preveliki meri, lahko namreč med drugim vplivajo na debelost posameznika ter povzročijo bolezni srca in ožilja.
Raziskave CINDI 2001-2004-2008 o gibanju dejavnikov tveganja in nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni med odraslimi v Sloveniji v obdobju od 2001 do 2008 kažejo manj spodbudne ugotovitve pri spremembah prehranjevalnih navad ljudi ter porast debelosti. Omenjene raziskave ugotavljajo, da imamo pri nas v povprečju nezdrave prehranjevalne navade. Med drugim uživamo prevelike količine za zdravje škodljivih maščob. Rezultati kažejo tudi trend naraščanja debelosti med odraslimi (2008: 16,2 %), zelo velik je tudi delež čezmerno hranjenih (okoli 40 %). Čezmerna hranjenost in debelost vplivata predvsem na zmanjšanje kakovosti življenja in povečujeta obolevnost za kronična obolenja. Raziskave CINDI tudi kažejo, da predstavljajo bolezni srca in žilja vodilne vzroke smrti med odraslimi prebivalci Slovenije. Zvišan krvni tlak je bolezen in hkrati eden najpomembnejših dejavnikov tveganja, delež oseb z zvišanim krvnim tlakom pa se je pomembno povečal (2008: 20,8 %). Vključeni v raziskave CINDI so med drugim poročali, da jih je srčni infarkt prebolelo 1,5 %, delež je bil višji med osebami v najstarejši starostni skupini. Prav zato je poleg varne in kakovostne prehrane potrebno paziti tudi na delež maščob, ki jih vsak dan vnesemo v telo. Živila, ki vsebujejo manjši delež maščob, so v primeru naše nagnjenosti k debelosti ter boleznim srca in ožilja gotovo bolj zdrava izbira.
V časih, ko je izbira najrazličnejših (tudi tujih) živil na policah slovenskih trgovin iz dneva v dan večja, je osveščenost potrošnikov o kakovosti sestavin ter njihovi pridelavi in predelavi še toliko bolj pomembna. Živila, katerih kakovost je potrjena s strani uradnih inštitucij, so zato pod nenehnim nadzorstvom pristojnih organov in posledično najboljše zagotovilo za nakup, ki varuje zdravje potrošnikov ter podpira lokalne pridelovalce in predelovalce.
