V Sloveniji je bilo leta 2022 42.427 zaposlenih, ki so neposredno povezani s kulturo. V primerjavi z letom 2019 se je število sicer nekoliko povečalo, delež glede na zaposlenost v državi pa se tako rekoč ni spremenil in je znašal 3,9 odstotka v celotni kulturi in 2,2 odstotka v temeljni kulturi, kažejo podatki Statističnega urada (Surs).
Podrobnejši pregled o zaposlenih v dvajsetih značilnih kulturnih poklicih pokaže, da je konec leta 2023 enega izmed njih opravljalo skupno 16.372 oseb, toliko jih je bilo namreč vpisanih v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. Od tega je bilo 62,2 odstotka zaposlenih in 37,8 odstotka samozaposlenih.
Chat GPT o sodobnem Prešernu
Kako pa bi se naš največji pesnik znašel v sedanjosti? Za mnenje smo povprašali tako strokovnjaka na kulturnem področju kot umetno inteligenco, priljubljeni Chat GPT. »Kaj bi danes delal France Prešeren?« smo vprašali in v odgovor prejeli več možnosti, ki jih navajamo v celoti.
1) Pesnik na družbenih omrežjih: Namesto rokopisov bi objavljal pesmi na Instagramu, Twitterju ali TikToku. Morda bi bil celo nekakšen »influencer« poezije, ki bi s soneti osvajal srca sledilcev.
2) Rap ali spoken word umetnik: Prešernova ritmika in mojstrstvo jezika bi se lahko prenesla v sodobni rap ali spoken word nastope (govorne nastope, op. p.). Lahko bi bil slovenski Eminem ali Kendrick Lamar, ki kritizira družbo in ljubezen opeva v rimah.
3) Advokat za pravice pesnikov: Ker je bil v 19. stoletju odvetnik, bi morda danes zagovarjal pravice umetnikov, se boril proti cenzuri ali lobiral za boljši položaj slovenskega jezika v digitalni dobi.
4) Prekarni delavec s stranskimi projekti: Realnost sodobnega pesnika je pogosto težka. Morda bi bil nekje zaposlen kot pravnik, ob večerih pa bi pisal poezijo in jo objavljal v samozaložbi.
5) Umetniški upornik ali kritik politike: Kot nekdo, ki je v svojem času kritično pisal o družbi in oblasti, bi se morda danes udejstvoval kot kolumnist, satirik ali celo politični aktivist.
6) AI-generirani Prešeren: Če bi ga res digitalizirali, bi morda obstajal v obliki umetne inteligence, ki generira nove Prešernove sonete na zahtevo.
»Prešeren ne bi ustvarjal instagramovske poezije«
Nekoliko drugačno podobo morebitnih aktivnosti sodobnega Prešerna nam oriše knjižni urednik in publicist Aljoša Harlamov. »Vsekakor mislim, da bi France Prešeren danes res pisal precej drugačno, sodobno poezijo,« se delno strinja Harlamov, a takoj zatem spomni, da je »Prešeren odlično poznal evropsko literaturo in poezijo svojega časa«. Po njegovi oceni »Prešernovo ustvarjanje ni bilo le rezultat njegove izjemne umetniške nadarjenosti, ampak tudi premišljenega načrta, da bo v slovenščino uvajal moderne oblike poezije in romantične motive in teme, ki jih bo oblikoval z moderno evropsko, takrat meščansko klasično estetiko.« Harlamov zato meni, da Prešeren »ne bi ustvarjal instagramovske poezije, ampak vrhunsko slovensko poezijo, ki bi govorila o izkušnji človeka v 21. stoletju. Se pravi, pisal bi tako poezijo, kot jo pišejo vrhunske slovenske pesnice in pesniki, ki živijo v naši družbi ta trenutek. In si z njimi delil tudi usodo prekarnega kulturnega delavca, ki je v jeziku kvazidomoljubov 'pijavka' na državnem proračunu, ki jo je treba ponižati, kaznovati za njeno svobodno misel, magari z institucijo demokratičnega referenduma.«
Gospodarstvo
Veliko priznanje – JYSK Slovenija je tudi letos prejel priznanje Top employer 2025
Prešeren na družbenih omrežjih
A ChatGPT ima vseeno dokaj jasno začrtano vizijo, kako in katera družbena omrežja bi uporabljal Prešeren, če bi živel danes. »Verjetno bi bil precej aktiven – predvsem na Twitterju (oz. X) zaradi svoje kratke in jedrnate satire, na Instagramu zaradi vizualne podobe njegovih verzov ter na TikToku, kjer bi se lahko zabaval z recitacijami v modernem kontekstu. Facebook bi morda uporabljal za daljše objave in polemike, LinkedIn pa za kakšen resnejši literarni ali kulturni prispevek.«
Za nameček nam je Chat GPT ponudil nekaj primerov »Prešernovih« objav na družbenih omrežjih:
Twitter (X):
»Le čevlje sodi naj Kopitar, a kaj ko dandanes vsak filozof iz Instagrama razlaga življenje.«
»Nauk današnje dobe: Če nisi na TikToku, nisi vreden obstoja. Če pa si, nisi vreden resne debate.«
»Ko bi vedel, da bom enkrat le ime na bankovcu, bi morda rajši prodajal NFT-je verzov.«
Instagram:
Slika Ljubljanice s citatom:
»Povsod naj bo luč, a srca so temna, ker več ko imaš, več ti manjka.«
Slika kave in rokopisa:
»Navdih ne pride ob ukazu, temveč v zadnjih minutah pred rokom oddaje.«
TikTok:
Video, kjer Prešeren bere Sonetni venec s podnapisi in dramatičnim efektom.
Satiričen posnetek:
• »Prešeren piše poezijo v 2025«
• Posnetek njega, kako ureja verz v wordu, medtem ko mu ChatGPT predlaga rimo.
Facebook objava:
»Kultura izumira v poplavi trendov, a vendar še vedno živim v vsakem slovenskem verzu. Kdo bo bral nas pesnike čez 100 let? Ali pa bo le še AI ustvarjal za nas? Morda bi se moral spoprijateljiti z njim in skupaj napiševa novi Krst pri Savici – zdaj z NFT podporo.«
LinkedIn:
»Iskreni verz je močnejši od vsake marketinške kampanje. A kaj, ko stranke raje kupijo klike kot poezijo.«
Chat GPT svoje razmišljanje sklene z besedami: »Prešeren bi bil zagotovo glasen kritik sodobne družbe, a hkrati bi iskal načine, kako preživeti kot ustvarjalec v digitalni dobi. Bil bi nekje med poetom influencerjem in družbenim kritikom, ki mu algoritmi ne delajo usluge. Bi pa imel verjetno vsaj 100K sledilcev na TikToku.«
