Profimedia

Ste vedeli, da se ogromna količina odpadkov, ki jih ustvarimo doma, ne reciklira ali ponovno uporabi, temveč konča na odlagališčih ali v sežigalnicah? A dobra novica je, da lahko vsak od nas že z majhnimi spremembami bistveno zmanjša svoj vpliv na okolje. Gibanje 'zero-waste' oziroma življenje z nič ali skoraj nič odpadki je postalo vse bolj priljubljeno – ne zato, ker bi bilo v trendu, temveč ker je preprosto smiselno.

Zero-waste ne pomeni življenja brez ene same smeti, ampak gre za zavedno odločitev, da poskušamo odpadke čim bolj omejiti, in da izdelke uporabljamo dalj časa, jih popravimo, predelamo ali izberemo takšne, ki jih lahko ponovno uporabimo. Namesto da bi se zanašali na reciklažo kot rešitev, se gibanje osredotoča na preprečevanje nastanka odpadkov.

Katere spremembe lahko torej sami že danes uvedete v lastnem domu, da bi ustvarili manj odpadkov?

Začnite pri odločitvah, ki jih sprejemate v trgovini

Namesto izdelkov v plastični embalaži izberite tiste, ki jih lahko kupite v rinfuzi ali v papirnati oziroma stekleni embalaži. Plastika je namreč eden največjih virov odpadkov, ki se težko reciklira ali sploh ne razgradi.

S seboj vedno nosite tudi svojo vrečko za večkratno uporabo, stekleničko za vodo in lonček za kavo. Sliši se preprosto, a vsaka uporaba teh predmetov pomeni eno plastično vrečko, plastenko ali lonček manj na smetišču.

Profimedia

Preglejte, kaj vse že imate doma in to smiselno uporabite

Namesto da kupujete nove plastične škatle za shranjevanje hrane, uporabite kozarce, ki ste jih že nabrali v kuhinji. Stare majice lahko postanejo krpe, zavržene brisače pa uporabite za čiščenje. Vredno je pogledati, kaj se skriva v omarah in shrambah – pogosto namreč tam najdemo predmete, ki jih lahko predelamo ali ponovno uporabimo.

Odpadke ločujte, v prvi vrsti pa poskrbite, da jih ustvarite čim manj

Čeprav ločevanje odpadkov ostaja pomembno, pa ni dovolj za trajnostno življenje. Velik del embalaže, ki jo recikliramo, žal nikoli ne konča v novem izdelku. Veliko več naredimo, če odpadka sploh ne ustvarimo. V ta namen se raje usmerimo v zmanjševanje količine embalaže in nakupovanje brez nje.

Kompostiranje doma

Biološki odpadki pogosto predstavljajo največji delež naših smeti. Če imate možnost, uvedite kompostnik – bodisi na vrtu, balkonu ali celo v kuhinji z uporabo posebnega notranjega kompostnika. Tako zmanjšate količino odpadkov in obenem ustvarite naravno gnojilo za rastline.

Osveščanje in vključujte vse družinske člane

Za trajnostne spremembe ni dovolj, da navade v gospodinjstvu spremeni le ena oseba. Pomembno je, da v proces vključite tudi partnerje, otroke in celo prijatelje. Doma lahko pripravite 'zero-waste izziv', skupaj naredite pregled nakupovalnih navad ali celo obiščete trgovine brez embalaže. Otroci bodo z veseljem sodelovali, še posebej, če jih vključite v ustvarjanje – izdelate lahko na primer vrečke iz starih majic ali naravna čistila.

Profimedia

Ne pozabite na kopalnico

Namesto plastičnih zobnih ščetk izberite lesene ali bambusove. Uporabljajte trdo milo namesto tekočega, domače pilinge in naravna čistila iz kisa ali sode bikarbone. Tudi ženske higienske pripomočke lahko zamenjate za pralne ali uporabite menstrualne skodelice. To ne pomeni le manj odpadkov, ampak tudi manj stroškov.

Pri vsem tem pa je pomembno tudi, da se ne ujamete v past perfekcionizma. Cilj ni popolnost, temveč postopno zmanjševanje vpliva, ki ga imate na okolje. Tudi ena vrečka manj, en kozarec več, ena poteza z glavo namesto z denarnico – vse to šteje.

Zero-waste kot rečeno ni le trend, je način življenja, ki spoštuje planet in njegove omejene vire. In če začnete pri sebi, v svojem domu, lahko postanete zgled širši skupnosti.

Profimedia