Odločil sem se, da pogledam v spletni Fran, in vtipkam besedo már. Prva možnost me zadovolji: »v povedni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim.« Vse kar torej počnemo, so namenska dejanja, ki sicer (ne)nujno sledijo naši volji, nas pa tako ali drugače zaznamujejo, morda determinirajo. Nekateri ljudje imajo nos za plemenite vzgibe, in prepoznajo svojo veličino v malih dejanjih, ki znajo nekomu veliko pomeniti. Sam sem šel čez precejšnjo osebno evolucijo, ki je imela pridih ideološkosti. V svojih najstniških in zgodnjih dvajsetih sem se imel za nekakšnega utopičnega socialista, ki je težko sprejemal sistem, prav tako nisem dal priložnosti, da bi razumel politiko kompromisa in kulture dialoga, ki jo pooseblja Borut Pahor. Sčasoma sem z delom odstranjeval utopijo, intelektualno poglabljanje pa je socializmu vztrajno kradlo vse ideale socialne pravičnosti. Ko se zoperstaviš vsem oblikam totalitarizmov ti ostane demokracija, ki je čisti družbeni konsenz in daje ljudstvu osnovne postulate odločanja. Ni tako lahko, boste rekli, a brez Atenskega demosa in pravnega Rima, bi vladala dekadenca najobširnejših razsežnosti. Demokraciji danes dodajam liberalnost, zato ker spoštujem varovanje ustavno zagotovljenih temeljnih svoboščin in pravic, delitev oblasti, razvoj tržnega gospodarstva, proste trgovine in svobode veroizpovedi.
Biti liberalni demokrat me postavlja v najlepši, in verjetno najzahtevnejši položaj, saj verjamem, da moram vselej prisluhniti različnim mnenjem in v duhu asertivnosti iskati polje konsenza. Ni lahko, ker moraš biti pozoren, da nikoli ne ponudiš empatije skrajnosti. Le te so a priori izključevalne, in nikoli ne bi smele imeti prostora v demokratičnih družbah. V času izjemne polarizacije, je težko izbrati tretjo pot. Ta je moja, in sem jo izbral, ker mi je mar za napredek Republike Slovenije.
