Dan ima 24 ur, navadno nekaj ur premalo, da bi vselej obkljukal tekoče obveznosti, zapisane ročno v beležko. Zakaj roke?! Pa saj ima človek tudi telefon in na njem beležko, kamor lahko zapiše najpomembnejše zadeve. Vsi, ki kaj damo na težo besed, smo najprej v staromodni maniri popisali zvezke, še zdaj jih dosledno polnimo, dokler ne zmanjka črnila. To je namreč edino jamstvo, edini pričujoči dokaz ustvarjalnega navdiha, ki sledi potezi miselnih spretnosti, naučenih v osnovni šoli. Čeprav veljam za nekakšen hibrid med levo- in desnoročnim homo sapiensem, je zanimivo tudi to, kako se pri posameznem športu odraža dominanca ene ali druge roke oziroma noge. Nogomet in košarka z levo, tenis z desno. Predpozicije izmenjajoče fleksibilnosti telesa prav pridejo tudi med delom, noben problem ni, kadar držim mikrofon v eni ali drugi roki, čeprav obvelja še najpomembnejše pravilo, da se proti kameri »odpiramo«, pa naj bo katera koli že rama ali roka.
Naša medijska hiša RTV, kot ste verjetno že lahko videli, medtem vstopa z novo podobo v novo poglavje programskih osvežitev. Kar nekaj novih oddaj in novih obrazov bo na nacionalki in upam, da boste ob tem uživali zlasti vi, drage gledalke in gledalci. Ste naši zvesti popotniki skozi čas in tudi največji kritiki, kadar je to potrebno. Vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem Radiotelevizije Slovenija želim uspešno delo in predvsem spoštovanje do vseh, ki nas spremljajo na drugi strani.
