Po besedah direktorja Aleša Bošnjaka je tudi v knjižničarstvu to lahko dobrodošla pomoč.
Spremembe, ki se jih bojimo?
»Umetna inteligenca bo vsekakor prinesla veliko sprememb, ki se jih morda tudi bojimo. A mogoče bomo pri določenih procesih postali dosti hitrejši in učinkovitejši, zato je razmislek neizogiben,« je dejal in kot primer navedel navigacijske sisteme v avtomobilih, ki so močno olajšali potovanje. »Kot pravi naš prvi govorec Svein Arne Brygfjeld iz Norveške: 'Umetna inteligenca je tu, samo brez panike,'« je dodal.
Reševanje problemov
V zadnjih letih se umetna inteligenca vse pogosteje uporablja tudi za reševanje problemov, povezanih z besedili. Sem spadajo povzemanje in razumevanje besedil, logično sklepanje, pridobivanje ključnih informacij iz dokumentov in iskanje ustreznih informacij v velikih bazah podatkov ter dokumentih, kar je po besedah Erika Novaka z Instituta Jožef Stefan lahko uporabno tudi v knjižničarstvu. »Umetno inteligenco bi se lahko uporabilo na veliko različnih načinov, med drugim pri podajanju priporočil ali razlagi posameznih del,« je povedal.
Opozoril je, da to prinaša tudi določena tveganja. »Ko smo se pogovarjali z različnimi skrbniki odprtih vsebin za izobraževanje je bilo tudi veliko mnenj, da izdelava priporočilnega sistema ni nujno najboljša zadeva, ker lahko uporabniku omejuješ izbiro. Uporabnike tako držimo v nekih mehurčkih, zato moramo najti neki kompromis,« je povedal za STA.
Strokovnjak kibernetske varnosti Milan Gabor je potrdil, da je pri uvajanju takšnih novosti treba poskrbeti za informacijsko varnost. »Umetna inteligenca se ne uporablja samo za dobre stvari, ampak so jo hekerji in kriminalci še hitreje posvojili, zato da lahko svoje kriminalne aktivnosti hitreje in enostavneje izvajajo,« je pojasnil. »Vprašanje ni več, kdo ima boljša orodja, ampak kdo bo hitrejši in bolj inovativen pri izkoriščanju teh tehnologij. Na koncu bo zmaga odvisna od pripravljenosti in prilagodljivosti obeh strani v tej digitalni vojni,« meni.
Po Bošnjakovih besedah je konferenca Cobiss priložnost, da spregovorijo o vseh vidikih uvajanja umetne inteligence v knjižničarstvo in tudi v raziskovalno dejavnost. Slovenija je pri tem sicer še v začetni fazi, a meni, da se temu ne bo mogla izogniti. »Na Izumu delamo prve korake v tej smeri in na primer vpeljujemo v Cobiss orodja umetne inteligence za pomoč uporabnikom. Delamo prve teste in ta orodja polnimo z znanjem iz uporabniških priročnikov,« je pojasnil za STA.
Tu so tudi pasti …
Milena Bon iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je menila, da so takšna orodja lahko koristna. »Umetna inteligenca je orodje, ki nam bo vsem zelo prav prišlo. Seveda se moramo zavedati tudi marsikatere pasti, da tole ni človek, da nima znanja, izkušenj, kritičnega mišljenja, v marsikakšnem segmentu dela pa nam lahko močno olajša delo, med drugim pri katalogizaciji in različnih rutinskih postopkih,« je dejala.
Po njenih besedah je nujno ustrezno usposabljanje delavcev v knjižničarstvu, a tudi uporabnikov. In tu lahko knjižnice odigrajo pomembno vlogo. »V dobi umetne inteligence so knjižnice kraj, kjer se bodo uporabniki predajali tem znanjem in kjer bi lahko uporabniki brezplačno uporabljali aplikacije, tako kot uporabljajo računalnike in dostopajo do interneta,« je poudarila.
