Hipnoterapija je čedalje bolj znana veja terapevtske pomoči tudi v Sloveniji. Poučujejo jo različne šole. Za najboljšo na svetu pa med poznavalci velja Leela school of awekening v Amsterdamu, kjer se je šolal tudi Aleksander Grunčić Kranjc, dr. med. Potem ko se je po študiju medicine zaposlil v bolnišnici v Izoli in bil specializant abdominalne kirurgije, se je nekega dne ob bolniku, ki mu je želel pomagati, zavedel, da v tej vlogi ljudem ne more pomagati, kot bi jim rad. Celostno. Vse je tvegal. Navidezno varnost, ugleden poklic, odnose z bližnjimi, celo dediščino je prodal in jo porabil za šolnino. Ni mogel drugače. Stopil je na pot resnice. Zdaj je miren. To potrdijo vsi, ki pridejo z njim v stik. Kot klinični hipnoterapevt pomaga ljudem, da manj trpijo.
Anksiozne motnje, nespečnost, panični napadi, ponavljajoči se vzorci življenja, ki slabo vplivajo na zdravje, nezadovoljujoča služba in slabi partnerski odnosi so dandanes največji stresorji, ki ljudem onemogočajo, da živijo iz srca. In zato tudi zbolijo. Tu lahko pomaga. Dela v Ljubljani in Bujah. Potem ko sem prebrala njegovo knjigo To je to, sem ga prosila, ali nam lahko kaj več pove o svojem delu in kako je sam prišel do globokega miru. Star je komaj 38 let. Sprejel me je v Bujah, v čudoviti istrski vasi, kjer ima v starem delu mesta, ob cerkvi, kjer pravijo, da se dogajajo čudeži, sobo s čudovitim razgledom na obzorje. Aja, pa bil je zlati maturant.
Če bi vztrajal na stari poti, bi izdal sebe na najgloblji ravni.Aleksander je imel trpeče otroštvo. »Trpimo samo zaradi lastnih zgrešenih predstav o življenju.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 21. januar 2025.
