Dva nivoja mature iz slovenščine, uvedbo obveznega leta vrtca, izobraževanje učencev priseljencev in spodbujanje gibanja pa spremembe v organizaciji podaljšanega bivanja. Sprememb je kar nekaj, zdi pa se, da nobena ni posegla dovolj globoko, da bi sistem, kot ga poznamo, kaj posebej zamajala. Kar se bo na koncu, žal, verjetno izkazalo za (še eno) zamujeno priložnost.
Razširjeni program
Ena od novosti, ki jo bodo izvajali na 144 šolah, je razširjeni program (RAP). Ta bo zamenjal dozdajšnji sistem podaljšanega bivanja, jutranjega varstva, dodatnega in dopolnilnega pouka, interesnih dejavnosti in pouka neobveznih izbirnih predmetov. Namesto tega bodo šole organizirale program z vsebino gibanja in zdravja, kulturne in državljanske vzgoje ter učenja učenja. Otroci se bodo vanj vključili prostovoljno, a ko bodo enkrat v njem, se od staršev pričakuje, da bodo spoštovali urnik in po otroke ne bodo več prihajali kadar koli. Ura bo v »razširjenem programu« sicer trajala 45 minut, enako kot pri pouku.
Izobraževanje na domu
Tu je sprememb toliko, da so razburile številne starše, ki otroke šolajo na domu. Zakon namreč zaostruje pravila glede te oblike šolanja. Otroci bodo morali po novem opraviti izpit iz vsakega predmeta, ne le nekaterih; bodo pa za to imeli več časa kot do zdaj, ko so morali izpite opraviti v šestih tednih. Po novem bodo imeli učenci tudi možnost, da med šolskim letom prekinejo šolanje na domu in se vrnejo v šolske klopi.
Tuji jezik in NPZ
S septembrom se bodo vsi prvošolčki učili tujega jezika, z nacionalnim preverjanjem znanja se bodo srečali že v tretjem razredu, NPZ pa postaja tudi eno od meril pri vpisu na srednje šole ob omejitvi vpisa. Kako točno bo to potekalo, bo urejala srednješolska zakonodaja. Dosežki tretje- in šestošolcev pa tudi naprej ne bodo vplivali na uspeh.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 33, 13. avgust 2024.
