Slovenija je zelena, gozdnata dežela. A letošnje poletne nevihte z orkanskimi vetrovi lomijo in podirajo drevesa v mestih, še huje pa je v gozdovih. Letos je v njih padlo že za okoli 450.000 kubičnih metrov drevja, predvsem manj stabilna drevesa, kot je denimo smreka. Dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije napoveduje, da bo zaradi številnih ekstremnih dogodkov škode v naših gozdovih čedalje več, letos jih namreč ogrožajo tudi številni škodljivci in bolezni. Zaradi podnebnih sprememb se bo vegetacija v njih precej spremenila, gozdove smrek in jelk bodo zamenjali toploljubni listavci.
»Že od 80 let prejšnjega stoletja opazujemo naraščanje temperature zraka in spremembe v padavinskih vzorcih. Tudi število ekstremnih dogodkov, torej ujm, kot so suše, poplave in vetrolomi, narašča. Drevesa pa so dolgoživa bitja, ki so med življenjsko dobo prikovana na isto lokacijo, kjer so vzklila. Sposobnost prilagajanja drevesa v času njegovega življenja hitrim in trajnim spremembam je zato relativno majhna. Mlada drevesa imajo načeloma večjo sposobnost prilagajanja spremembam, starejša pa manjšo. Razlike so tudi med različnimi drevesnimi vrstami in genotipi. Zaradi tega se zmanjšuje vitalnost gozdov. Slovenski gozdovi hirajo, kar se kaže v večanju povprečne poškodovanosti, slabšanju njihovega zdravstvenega stanja in povečevanju varstveno-sanitarnih sečenj,« pojasnjuje dr. Nikica Ogris, strokovnjak za gozdno fitopatologijo, varstvo in zdravje gozdov z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Veter podira nestabilna drevesa
»Po prvih ocenah je v gozdovih podrtega okoli 450.000 kubičnih metrov drevja. Prepričan sem, da se bo ta številka še povišala, saj nas zadnje čase vsak dan prizadenejo nove nevihte in ujme.« Kaj se zgodi z drevesi, ki so padla v takih neurjih? »Ujma sama po sebi ne zmanjša kakovosti lesa, če je drevo izruvano s koreninami vred, na primer. Nekatera drevesa pa so prelomljena – pri njih je omejeno krojenje gozdno-lesnih sortimentov. Močan veter najprej podre, prelomi ali izruva tista drevesa, ki so mehansko manj stabilna, na primer takšna s trohnobo. Zato je že v osnovi zmanjšana kakovostna sestava sortimentov dreves, podrtih v vetrolomu, in s tem je manjši ekonomski izkupiček. Podrta drevesa bodo začela propadati, napadle jih bodo žuželke in okužile glive, ki zmanjšujejo tehnično vrednost lesa. Zato je pomembno, da v ujmi podrta in poškodovana drevesa čim prej saniramo, s tem bomo ohranili njihovo tehnično kakovost in ekonomsko vrednost.«
V mesta sadimo avtohtona drevesa!
Kakšna drevesa saditi v mestih, da jih bomo tudi v takih silovitih neurjih ohranili? »Menim, da v mestih ni treba saditi drugih drevesnih vrst. Sadimo rastišču prilagojene, avtohtone drevesne vrste in pazimo na razvoj koreninskega sistema, ki daje drevesu glavno oporo. Oblikujmo somerne, globoke in ozke krošnje. Skrbimo za zdravje dreves ter preprečujemo poškodbe oziroma rane na njihovih deblih in vejah, skozi katere bi lahko v drevo vstopile trohnobne glive, ki bi zmanjšale njegovo mehansko stabilnost.«
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 31, 1. avgust, 2023.
