Vse od začetka pandemije se znanstveniki ukvarjajo s proučevanjem dejavnikov, ki vplivajo tako na dovzetnost ljudi za okužbo z virusom SARS-CoV-2 kot na intenzivnost bolezni. Našli in potrdili so povezave med hudo obliko covida ter dejavniki, kot so denimo kajenje, povišan krvni tlak, debelost, diabetes in bolezni srca, glede astme, ki so jo sprva dali visoko na seznam ogrožajočih dejavnikov, pa pravzaprav doživeli manjše presenečenje.
Astmatiki niso bolj ogroženi. Astma ni dejavnik tveganja za hospitalizacijo ali hudo okužbo s covidom-19, tisti, pri katerih je astma posledica alergije, pa so lahko v resnici celo manj ogroženi kot drugi, je pokazala študija Univerze Stanford že leta 2020, torej v letu izbruha pandemije. Od marca do septembra 2020 so spremljali 5596 bolnikov, pozitivnih na covid-19, od katerih jih je bilo enajst odstotkov hospitaliziranih, med njimi sto bolnikov z astmo. Ugotovili so, da astma ni bila dejavnik večjega tveganja za hospitalizacijo, sploh pa ne alergijska astma, saj so pri ljudeh s to obliko zaznali za polovico manj hospitalizacij. »Zdi se, da pri alergijski astmi imunski sistem zmanjša proizvodnjo beljakovin ACE2, ki so glavna vstopna točka za virus SARS-CoV-2, na površini celic,« je tedaj razložila vodja omenjene raziskave Lauren Eggert.
Pri Američanih je v ospredju alergija na hrano. Znanstveniki so začeli razmišljati, kako to izrabiti pri razvoju zdravila oziroma terapije zoper covid-19. Ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH) je tako financiral raziskavo, v kateri so spremljali več kot štiri tisoč ljudi v 1400 ameriških gospodinjstvih ter poleg vpliva alergije na hrano proučevali še učinke debelosti, indeksa telesne mase (ITM) in astme. Ugotovili so, da je bilo pri ljudeh z diagnosticirano alergijo na hrano tveganje za okužbo s koronavirusom za 50 odstotkov manjše kot pri drugih. Sprva so predpostavljali, da ljudje z alergijami na hrano preprosto jedo manj, predvsem pa manjkrat v družbi drugih in imajo zato manj možnosti za okužbe, vendar so to domnevo ovrgli. Dr. Tina Hartert z medicinske fakultete univerze Vanderbilt v Nashvillu, ena od soavtoric študije, je, podobno kot na začetku omenjena študija Univerze Stanford, povedala, da »vnetje tipa 2, značilno za alergijska stanja, skoraj gotovo zmanjša raven beljakovine ACE2 na površini dihalnih poti, ki jo koronavirus uporablja za vstop v celice«.
Zanimivo pa je, da ameriška študija ob tem ni potrdila, da je podobno tudi pri alergijski astmi. Izsledki namreč niso pokazali, da bi bilo pri ljudeh, ki jih muči, tveganje za okužbo z virusom covida-19 kaj manjše. So pa ugotovili, da tudi večje ni.
Mimogrede, omenjena študija je potrdila, da je debelost oziroma visok indeks telesne mase pomemben dejavnik morebitne okužbe z virusom covida, pri ljudeh s čezmerno težo je tveganje za okužbo večje za 41 odstotkov.
O izsledkih podobnih raziskav med drugim poročajo, natančneje revija Thorax, tudi iz Združenega kraljestva. Med majem 2020 in februarjem 2021 so britanski znanstveniki izvedli obsežno raziskavo o potencialnih dejavnikih tveganja za okužbo z virusom covida-19. Od začetnih 16.081 oseb jih je 15.227 nato izpolnilo še vsaj en mesečni vprašalnik, tistega ob koncu raziskave pa je izpolnilo 14.348 ljudi. Povprečna starost sodelujočih je bila 59 let, 70 odstotkov je bilo žensk, 95 odstotkov udeležencev je bilo svetlopoltih, 446 sodelujočih je imelo za seboj vsaj eno okužbo s covidom, 32 jih je potrebovalo tudi bolnišnično oskrbo.
Pokazalo se je, da starost, spol, prehrana in celo druga zdravstvena stanja niso povezani s tveganjem z okužbo, za potrditev vpliva etnične pripadnosti je bila sestava sodelujočih premalo reprezentativna, so rekli, se je pa pokazalo, da nekateri dejavniki to tveganje izrazito povečujejo, zlasti čezmerna telesna teža, večje število ljudi v istem gospodinjstvu in pogostejši obiski oziroma druženja v zaprtih prostorih. Hkrati je britanska študija, drugače kot ameriška torej, potrdila povezavo med alergijskimi stanji, ne le tistimi, ki so povezani s hrano, in manjšim tveganjem za okužbo s covidom-19. Pri tistih s senenim nahodom in podobnimi alergijskimi reakcijami, so pokazali izsledki, je bilo tveganje manjše za 23 odstotkov, pri tistih z alergijsko astmo za 38 odstotkov, pri ljudeh, ki so jo zdravili z imunosupresivi, pa celo za 53 odstotkov. Spodbudna spoznanja za astmatike torej, za znanstvenike pa dobro izhodišče za nadaljnje raziskave.
* Z antihistaminiki nad dolgi covid?
V Journal for Nurse Practitioners, časopisu Ameriškega združenja medicinskih sester, je bil objavljen članek o tem, da lahko antihistaminiki, ki se jemljejo ob težavah z alergijami in so na voljo brez recepta, pomagajo pri lajšanju simptomov t. i. dolgega covida. Šlo je sicer za primer dveh žensk, ki sta po že pred časom prebolelem covidu čutili številne neprijetne posledice, ki pa so se zelo zmanjšale ali celo izginile, potem ko sta zaradi alergije začeli uživati omenjena zdravila. O podobnem učinku antihistaminikov so sicer že poročali tudi pred tem, oktobra lani denimo The Journal of Investigative Medicine. V študiji, o kateri je poročal, jih je od 49 bolnikov z dolgim covidom antihistaminike uživalo 26, od teh je 19 poročalo o izboljšanju svojega zdravstvenega stanja, medtem ko je šlo med 23 bolniki, ki teh zdravil niso uživali, bolje le šestim.
Revija Janašt. 29, 19. 7. 2022
