Pesticidi, torej kemikalije, ki se v kmetijstvu na veliko uporabljajo za uničevanje škodljivcev, so že dolgo (ali še vedno) nekaj običajnega, čeprav imajo nekateri tako agresivne učinke, da so jih nekoč uporabljali kot bojne strupe. Nikakršno presenečenje ni, da prehajajo tudi v tisto, kar na z njimi poškropljeni zemlji zrase. Strokovnjaki na EFSA vsakih nekaj let opravijo obširno raziskavo, s katero preverijo vsebnost ostankov pesticidov v več deset tisoč živilih na trgovskih policah. V zadnjih raziskavah je bilo skoraj 95 odstotkov vseh vzorčenih živil znotraj legalnih meja. A kot že leta opozarja okoljevarstvenik Anton Komat, pri ostankih pesticidov v hrani varne meje pravzaprav ni. Ne gre namreč za en sam pesticid, temveč za mešanico, koktajl strupov, ki ga dnevno zaužijemo z različno hrano in katerega učinkov nihče ne preučuje. EFSA je tako nedavno v jagodah neznanega izvora odkrila do 35 različnih pesticidov. Ker posamezen pesticid ni presegal varne meje, so jih lahko trgovci veselo prodajali naprej.
Pet tisoč razlogov, zakaj bi nas moralo skrbeti. A glavna skrb je tole: EFSA je v skoraj štiri tisoč petsto vzorcih (5,1 odstotka pregledanih) odkrila presežene domnevno še varne meje ostankov pesticidov. To je veliko veliko več kot prejšnja leta. In nikar ne mislite, da je Slovenija iz teh ugotovitev izvzeta. Samo spomnimo se lanskoletnega množičnega odpoklica izdelkov (sezama, sladoledov, jogurtov ...), ker so v njih odkrili rakotvorni etilen oksid. Prav nič nam ni pomagalo, da je uporaba te škodljive snovi v Evropi prepovedana. V živilske izdelke (tudi slovenskih znamk) je zašla s sestavinami, ki so jih proizvajalci dobavljali iz tretjih držav.
Kot enega bolj problematičnih pesticidov nad najvišjo mejo, ki so jih tokrat odkrili v hrani, evropsko poročilo omenja klorpirifos. Ta pesticid, ki ogroža predvsem zdravje otrok in razvoj njihove možganske dejavnosti, je od aprila 2020 prepovedan za uporabo v EU. Kljub temu so ga našli v sladki papriki iz Turčije, posušenem fižolu – v glavnem z Madagaskarja, granatnem jabolku, tudi največkrat iz Turčije, krompirju iz Grčije in čaju, ki večinoma izvira iz Kitajske. Za večkrat preseženi ostanki pesticidov nasploh so bili ugotovljeni še v vinu, pomarančnem soku, pšenični polnozrnati moki in maku. Najvišjo stopnjo preseganja varnega praga pri pesticidih v sadju in zelenjavi ima Turčija, izmed evropskih držav pa Italija in Francija.
Več pesticidov v rižu, manj v korenju. V primerjavi s preteklimi vzorčenji je bilo ugotovljeno, da se prisotnost pesticidov z leti povečuje v rižu, pomarančah, hruškah, kiviju in cvetači. Manjša pa se količina odkritih pesticidov v korenju, rži in čebuli. V petnajstih vzorcih govejih jeter in piščančje maščobe pa so našli celo ostanke zdavnaj prepovedanega pesticida DDT. Ta je bil pred leti, ko je bilo razkrito, kako katastrofalne posledice ima na zdravje ljudi in živali (povzroča raka, je hormonski motilec ...), povod za nastanek okoljevarstvenega gibanja. »Te snovi se ne uporabljajo več kot pesticidi, ampak so zelo obstojne v okolju in jih je zato še vedno mogoče najti v prehranjevalni verigi,« so zdaj pojasnili pri EFSA.
Več v reviji Jana, št. 23, 7. 6. 2022
