Od sredine maja se mediji ubadamo s tremi otroki, starimi devet in sedem let, ki so jih 17. marca divjaško zarubili materi »zaradi največje koristi otrok«, kot je bilo s sodišča pozneje pojasnjeno. Ampak otroci te koristi nikakor niso razumeli, kazali so zelo očitno željo, da bi ostali pri materi, in kopica odraslih jih je pred očmi javnosti kar štiri ure lovila ter tlačila v očetov avtomobil. Sodni izvršitelj po telefonu ni mogel prepričati sodnice, naj rubež prekine. In prav tu je jedro zadeve – sodnica, ki bi morala braniti in ščititi otroke ter njihove pravice, je ukazala njihovo mučenje. Ko je prišlo na dan, da z materjo ni nič narobe in da otroci niso bili življenjsko ogroženi, kot je bilo zapisano v enem od pojasnil sodišča, samo z materjo hočejo živeti, se je javnost (nič čudnega!) zelo vznemirila. Sodnico je kar v časopisnem članku ovadil pravnik Matevž Krivic, njemu pa smo sledili tudi v uredništvu Zarje Jane, saj so nam poznavalci razmer v tej družini in materina odvetnica razkrili kopico informacij, ki pričajo o neverjetni ter nenavadni pristranskosti sodnice Vere Premerl Gams. Čeprav je bila na različne sodne in nesodne instance vložena kopica pritožb, so bile vse zavrnjene, češ da v postopku ni bilo nič narobe. O vsebini pa nihče nič – in vsebina so trije zarubljeni otroci, ki so v zadnjih osmih mesecih videli mamo le tri ali štiri ure, vsakič pod nadzorom.
Revija Zarja Jana je vložila pri pristojnem tožilstvu ovadbo 11. avgusta s priporočeno pošiljko, kot je pač to v navadi. Teden pozneje smo na isti naslov poslali še podpise številnih podpornikov ovadbe. In potem smo čakali, čakali. Matevž Krivic je v svojih časopisnih zapisih večkrat vprašal, kaj je z ovadbo, a ni dobil odgovora. Mi pa smo potrpežljivo čakali, saj uradna ustanova najbrž mora odgovoriti po uradni poti. Ali kaj?! No, ampak ta teden smo vseeno povprašali, kaj je s tem, in dobili tale odgovor:
Spoštovani!
V zvezi z vašim vprašanjem vam sporočamo, da je pristojna tožilka
kazensko ovadbo, ki jo je glede na vsebino obravnavala kot ovadbo zaradi kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 266. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), s sklepom z dne 14. 10. 2020 zavrgla zaradi ocene, da ni podan utemeljen sum, da je osumljenka storila naznanjeno kaznivo dejanje.
Z vljudnimi pozdravi,
dr. Katarina Bergant
višja državna tožilka
vodja tožilstva
Predpostavljamo, da je treba vsako tožbo, pritožbo ali ovadbo primerno obrazložiti, ko jo sprejmeš ali zavrneš, kajne? Obrazložitve, razen navedbe zakonskega člena in da ni utemeljenega suma, ni. Ovadba je bila zavržena pred dobrim mesecem in pol, a se tožilstvu ni zdelo vredno, da bi nas o tem obvestilo. Tudi Krivica očitno ni, kot je razbrati iz njegovega pisma v časopisju.
Proces o (pre)dodelitvi treh otrok traja že več kot dve leti in mu še ni videti konca, čeprav bi po grozljivem rubežu, ko so otroci jasno izrazili svojo voljo, zaradi vznemirjene javnosti in po vsej človeški logiki moral biti pri priči prednostno obravnavan. Kaj se dogaja? Bomo na vztrajno vrtanje dobili odgovor, da so soudeleženci v tej boleči žaloigri, torej pravniki in sodni izvedenci, dobili korono in zaradi tega ne morejo delovati? To je zdaj eden glavnih izgovorov za marsikaj. Ampak cepivo je že na poti. Kaj pa potem?
Uredništvo revije Zarja Jana
Zarja Jana, št. 48, 1. 12. 2020
