Vzela je kredit, kupila svoje prvo stanovanje, ga v celoti prenovila, enkrat obiskala terapevta in se malce večkrat do solz zjokala ter nasmejala s prijatelji, se preselila in izdala knjigo Malo nora, malo zmešana – zapisi z bloga Urbana mama; kdo pospravlja in kdo kuha? Zraven hodi v redno službo, za hobi, ki je prerasel v popoldanski posel, sta s prijateljico Ano Turšič začeli med njeno drugo porodniško oblikovati posebno pohištvo iz slovenskih hlodov pod imenom Wood & Blonde, in je, kot sem jo utegnila spoznati, izjemno skrbna in čuječa mama.
Zjutraj sem vstajala samo zaradi otrok. »Življenje se mi je v trenutku postavilo na glavo, bila sem popolnoma sesuta. Tistega obdobja se spominjam kot v megli, saj sem bila zaradi izrednih razmer, kot vsi, ujeta z otrokoma, želela sem si pobega v službo ali k prijateljici, da jo lahko objamem in naglas jokam, pa tega nisem mogla. Niti ne vem, kako sem tisto obdobje preživela, zjutraj sem vstajala zaradi otrok, preostalo pa sem delala mehanično, kot človek aparat. Do 3. aprila niti posumila nisem, da v najini 15-letni zvezi karkoli ne deluje – ves čas sva bila dobra prijatelja in opora drug drugemu, le romanca je po rojstvu sina malce pošla, ampak saj se stvari spet obrnejo, ko otroci malo zrastejo, kajne?«
V tistem obdobju sem imela vklopljeno samo funkcijo za preživetje. »Vse drugo sem dala na 'snooze', zato sem nehala pisati blog. Imam pa zato zdaj materiala na pretek, zato zagotovo lahko pričakujete nadaljevanje mojih zapisov. Za zdaj je delovni naslov novih tekstov Druga runda, zapisi pa bodo obravnavali žensko-moške odnose, kaj pa drugega! Ljubezen je moja najljubša tematika. Definitivno je tako na porodniškem kot v koronskem času na veliki preizkušnji, premika svoje meje, krha trdnost odnosov, spreminja pogled na partnerja in tudi nase, postavlja nikdar zastavljena vprašanja – si sploh želim biti s to osebo v dobrem in slabem ali pa je vrhunec mojega dneva, ko si z nekom drugim pošiljam sporočila in strateško načrtujem pobeg?«
V tem času obstanejo samo najtrdnejši partnerski odnosi. »In tisti, ki o drugi možnosti sploh ne razmišljajo. Pa tisti, ki se bojijo ostati sami. In tisti, ki so pripravljeni na velike kompromise. Ampak ljubezen ima več oblik. In tudi to je ena od njih. Vedno se lahko odločimo: ali si bomo ves čas nagajali in bomo slabe volje, nesrečni, ali pa se bomo odločili drugače. A če si nagajamo, s tem ne škodujemo le sebi, temveč tudi otrokom. Odločila sem se zaradi sebe: hočem biti srečna. Sama od nekdaj verjamem v ljubezen in ne, nisem razočarana v ljubezni. Mlada sem, lahko je še vse pred mano. Delam na tem, da bom srečna, zadovoljna, in moji koraki so povezani s tem. Seveda je tudi veliko žalostnih trenutkov – kadar slišim pesem, ki je bila na najini poroki, doma, kadar gledam otroka, se zjokam, veliko je takih trenutkov in seveda bodo še prišli. Nobena nesreča ni težja, a vsaka zase je posebna.«
Več v reviji Zarja Jana, št. 48, 1. 12. 2020
