Še preden sem skozi okno zagledala Ljubico, je mojo pozornost ukradla ženska, ki se je navihano nasmihala z mize sredi sobe. Takoj sem vedela, da je to naš kipec za Slovenko leta. Na njem je bilo opaziti lipova lista, simbol slovenstva in trdoživosti, ter jabolka, simbol obilja. Oba simbola sta zvesta spremljevalca kipcev za Slovenko leta. Prizor je bil popoln, le še žarek sonca bi moral obsvetiti kipec, in bi bil naravnost filmski.
Vsak ima svojo zgodbo. Čeprav poskušamo vsako leto, je težko z besedami opisati, kako čudoviti kipci so to. Masivni, polni detajlov, čudovitih barv in razgibane teksture. Ljubica v vsakega vdahne kanček duše, da dobesedno zaživijo, ko jih pogledaš. S tokratnega še posebno sije radost, kot vedno pa tudi ženska milina in nežnost, ki jo umetnica s svojimi skrbnimi in premišljenimi potezami prav čarobno nadene kipcu. Človek bi kar stal tam in ga občudoval. Pa Ljubico tudi, ki pri svojih 80 in nekaj letih (naj natančna leta ostanejo skrivnost, pravi) v sebi še vedno najde toliko navdiha in idej. Umetnost je še zmeraj del njenega vsakdana, ne predstavlja si, da se kak dan ne bi odpravila v pritličje svoje hiše, kjer ima domači atelje, in ustvarjala. Na stenah opazimo kar nekaj slik, ki jih lani še ni bilo, v sobi, kjer stoji zborček kipcev, pa tudi vidimo nekaj novih obrazov. Še posebno pritegne velik zlati bik, na katerem sedi ženska. »Ta kipec sem naredila za zdravnika, ki me je predlani operiral na srcu. Potem pa je naredil samomor, še preden mi ga je uspelo podariti. In zdaj je ostal pri meni,« žalostno zavzdihne Ljubica, ki zelo čuva in ceni svoje zdravje, odkar živi s srčnim spodbujevalnikom. Ko pade v delo, se sicer včasih spozabi in dvigne kakšen težji kipec, ki ga ne bi smela, a k sreči brez večjih posledic. Čeprav pravi, da za razstave nima več energije, pa jo ljudje še vedno najdejo. Ravno nedavno ji je družina, ki živi v New Yorku, naročila sliko, ki prikazuje zaljubljenca in otročička. »Zdaj pa so mi sporočili, da so dobili naraščaj, in me vprašali, ali mi lahko prihodnje leto pripeljejo sliko nazaj, da vanjo nekako vključim še enega otročička,« pove navdušeno. Seveda je z veseljem sprejela izziv.
Le katera ga bo dobila? Druženje z Ljubico vedno mine, kot bi tlesknil s prsti. Pri njej je vse tako umirjeno, prijetno, tiho. Komaj smo malce pokramljali in si povedali, kaj je novega v naših življenjih, že je napočil čas za odhod. V upanju, da se prihodnje leto ponovno srečamo, smo se poslovili in s sabo na pot vzeli še en veličasten kipec. Le katera ga bo dobila tokrat? Nedvomno bi si ga zaslužile vse naše nominiranke, a le ena je tista, ki ga bo v nedeljo, 5. januarja, po slovesni razglasitvi v ljubljanski Operi odnesla domov. To je tista, ki ste ji vi, dragi bralci, namenili največ glasov. Ne moremo si pomagati, da nas ne bi ob tem prevevala rahla vzhičenost in veselje, da se bomo lahko poklonili še eni veličastni Slovenki, ki dela ta svet lepši, nas navdihuje in okoli sebe širi prave vrednote.
Objavljeno v reviji Zarja Jana št. 53, 30. 12. 2019