Tekst: RENATA UCMAN, foto: IZTOK DIMC
»V sadovnjaku ob domači hiši v Novem mestu sem za svoje golobe postavil lesen golobnjak. Opremljen je z žičnatimi, zamreženimi prostori za prelet, kadar so priprti. Z otrokoma smo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja doma sprva naselili dva para golobov sisačkih prevrtačev. Dijaki šolskega centra so mi nato podarili še tri pare športnih golobov pismonoš. Iz leta v leto se je njihovo število povečevalo. Danes imam 64 športnih golobov pismonoš in 32 okrasnih golobov petih vrst – sisačke, komaronske, vrvivce, kitajske mevice in satinete – in različnih barv. V vseh teh letih sem skrbel že za okoli 17.000 golobov,« pripoveduje Jože Pečnik. Je tudi predsednik Kluba ljubiteljev športnih in okrasnih golobov pismonoš Novo mesto. Golobari že 48 let. Po smrti žene Darke še sam obdeluje družinski vinograd, skrbi za sadna drevesa, vrt, ohranja rožne gredice, neguje cvetje na oknih in balkonu, pregleduje gozdne parcele in ne nazadnje čebelari v domačem čebelnjaku. Aktiven je tudi kot tajnik društva Spominčica Novo mesto in združenja Spominčice Dolenjske.
Golobi se vračajo! Najlepše doživetje zanj je, ko se njegovi športni golobi z mednarodnih tekmovanj in izpustov v oddaljenih krajih vračajo domov. »Pred tekmovanjem v našem klubu golobarjev golobe zberemo v nekem kraju. Prevoznik jih s transportnim vozilom odpelje na tekmovanje, kjer jih izpustijo iz transportnih kletk, in nato se meri čas, kako hitro bodo prileteli domov. Golobi se vedno vračajo v domač golobnjak. Izpust se načrtuje ob suhem vremenu v dnevnem času, letijo pa tudi ponoči. Na osnovi zračne razdalje, hitrosti vetra in vlažnosti zraka lahko na pet minut natančno izračunam, kdaj bodo moji golobi prileteli domov. Takrat sedem na stopnice in jih pričakam, da se zvrstijo v golobnjaku. To je zame nekaj najlepšega.« S športnimi golobi pismonoši se že desetletja udeležuje klubskih tekmovanj, vključno z državnimi prvenstvi in ocenami v asociaciji sveta F.C.I. Med njegovimi golobi so tudi slovenski prvaki.
Pernati letalci v presežnikih. Še po skoraj petih desetletjih golobarstva mu zastane dih, ko v padcu, v spuščanju z višine proti golobnjaku, njegovi letalci dosežejo hitrost 250 kilometrov na uro! »Po dosedanjih meritvah ob vračanju v domač golobnjak preletijo nekje do 900 kilometrov na dan. Njihova povprečna potovalna hitrost med vračanjem domov je 72 kilometrov na uro, v ravnem letu pa do 150 kilometrov na uro.
Več v reviji Zarja Jana, št. 39, 24. 9. 2019
