"Pred časom naj bi moja 80-letna mama z avtom trčila v avto soseda iz bližnjega bloka. Mama živi sama, sama še vse postori, je bistre glave. O domnevnem trku mi ni nič povedala, po naključju sem pri njej na mizi opazila predračune iz neke avtomehanične delavnice, in ko sem jo vprašala, kaj to je, mi je povedala, da je v mraku oplazila sosedov avto, da se na njenem sicer nič ne pozna, sosed ima pa podrsan zadnji levi blatnik in da ji je predlagal, da gresta kar k njegovemu mehaniku, ki bo to popravil, da bo to zanjo ceneje kot pa povišana premija za zavarovanje naslednje leto zaradi škodne odgovornosti. Čudno se mi je zdelo, rekla pa nisem nič, le vprašala sem jo, kako naj bi se nesreča zgodila, in jo prosila, naj mi pokaže sosedov avto. Šla sem ga pogledat in ne boste verjeli, tam, kjer naj bi bil poškodovan, to je na plastičnem blatniku, je desetcentimetrska praska, mama ga je namreč oplazila z odbijačem, predračun je pa za 800 evrov. Sem fotografirala s telefonom in šla s posnetkom k bližnjemu avtoličarju, ki ga sicer ne poznam, pa se je samo smejal, če bi to očistili s posebnim čistilom, ki ga ima vsak mehanik, se še videlo ne bi. Seveda sem vzela zadevo v svoje roke, poklicala maminega soseda in mu predstavila dejstva, nazaj pa dobila plaz žaljivk in groženj, kaj vse da bo zdaj v zameno naredil z maminim avtom. Mamo je strah, sosed jo vsakodnevno kliče in včasih prijazno, včasih pa neprijazno sili, da plača predračun za popravilo. Za to, da bi avto peljal k »našemu« avtoličarju, pa niti slišati noče. Tudi z zavarovalnico noče imeti opravka, mama je nazadnje le pristala na moje prigovarjanje, naj vse skupaj prepusti zavarovalnici. Prepričana sem, da so v ozadju sumljivi posli. Ampak kaj zdaj, naj vse skupaj prijavim policiji, ki itak ne ukrepa, dokler se ne zgodi tragedija, ali kako naj se lotim očitno neuravnovešenega (in morda tudi nevarnega) maminega soseda? Hvaležna vam bom za vsak nasvet."
Monika
Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 21, 21. maj, 2024.