»Zvečer sem opazila nenavadne svetlobne črte čisto na robu vidnega polja na zunanji strani očesa,« razlaga Nika. »Najprej sem mislila, da mi odseva luč v okvirju očal, a izkazalo se je, da se mi v očesu bliska, tudi če jih snamem.« Bolečine ni bilo, so pa bile večje in številnejše temne lise, ki Niki sicer pogosto plavajo pred očmi. Odločila se je, da naslednji dan za vsaj slučaj pokliče svojega zdravnika. In prav je storila. Da gre najverjetneje za odstop steklovine, ki zahteva takojšen pregled očesa, je dejal in ji izdal napotnico za urgenco na očesni kliniki.
Zakaj steklovina odstopi
Steklovina je želatinasta prozorna snov v očesnem zrklu, ki je pripeta na mrežnico. Sestavljajo jo velike količine vode, hialuronska kislina in molekule kolagena. S staranjem se kolagenske molekule združujejo v skupke, ki jih vidimo kot motnjave različnih oblik. Ljudje jih opisujejo kot pike, nitke, mušice, madeže in podobno. V resnici so to sence, ki jih skupki kolagena mečejo na mrežnico. S staranjem steklovina postaja tudi gostejša, saj je v njej čedalje manj vode. Zaradi zgoščanja in zlepljanja se lahko skrči in posede, stik med njo in mrežnico pa se prekine. Takrat govorimo o odstopu steklovine.
Odstop steklovine je nekaj, kar čaka večino, saj je del običajnega staranja očesa. Praviloma se zgodi po 50. letu starosti na obeh očesih, vendar praviloma ne sočasno. Poleg pri tistih nad 50 let je večja verjetnost, da jim odstopi steklovina, pri ljudeh, ki so kratkovidni, so imeli poškodovane oči, imajo pogosta vnetja ali so prestali operacijo sive mrene. Poleg značilnega bliskanja in plavajočih motnjav se lahko pojavi nepremična temna »zavesa« pred očmi ali pa se vid na hitro poslabša. Čeprav odstop steklovine sam po sebi ni nevaren in ga ne zdravijo, saj tudi vida ne poslabša, pa je treba ob opisanih simptomih nujno takoj na pregled k specialistu. In ko rečemo takoj, mislimo v naslednjem dnevu ali dveh.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 28. januar 2025.
