Sladko imamo radi. To je zapisano v našo biološko naravo. Ljubezen do sladke hrane ima korenine tako v kulturi kot v evoluciji. Sladko najbolj primitivnemu delu naših možganov pravi – polno energije, dobro za preživetje. Sladko v naravi pomeni tudi veliko možnost koristnih hranil, kot so vitamini, minerali in antioksidanti, saj sta včasih bila sladka praktično le sadje in med. Uživanje sladke hrane sproži sproščanje dopamina v možganih, ki daje občutek ugodja in zadovoljstva. Otroci imajo še posebej radi sladko, saj rastejo, kar pomeni še večjo potrebo po kalorijah in energiji. K sladkanju nas spodbujata tudi tradicija in kultura. Sladke dobrote so povezane s prijetnimi trenutki, kot so prazniki, druženje s prijatelji, obeleževanje posebnih dogodkov. Mnogi ljudje pa se zatekajo k sladki hrani, kadar so pod stresom, osamljeni, nesrečni ali preprosto zdolgočaseni.
Sladkor – sovražnik zdravja in lepote
Sladkor je že dober, a tudi škodljiv in celo nevaren. Študije so dokazale, da smo od njega lahko enako odvisni kot od trdih drog. Kadar pojemo nekaj sladkega, nas to osreči in dvigne, nato pa nam sladkor v krvi pade in spet sežemo po njem. Škodljiv pa je le malo manj kot prepovedane droge. Preveč sladkorja namreč vodi v debelost, ki že sama po sebi prinaša mnoge zdravstvene težave. Poleg tega je izjemno škodljiv za zdravje ustne votline, za prebavni sistem, srce in povzroča mnoge kronične bolezni. Obenem nam niža raven energije, nas dela utrujene in, glede na raziskavo iz leta 2019, celo depresivne. Sladkor nas redi in stara ter je zato tudi velik sovražnik tistih, ki bi radi čim dlje ostali mladostni in lepi. Čezmerno uživanje sladkorja pospeši staranje kože, vnetja, ki jih povzroča, pa so lahko vzrok za akne, rozaceo in druge dermatološke težave. Zaradi njega lahko zbolimo za sladkorno boleznijo tipa II, ki med drugim povzroča suho kožo in slabše celjenje ran. Preveč sladkorja v prehrani slabo vpliva tudi na zdravje in videz las, saj povzroča prhljaj ter vnetje lasišča. To, da se zaradi sladkorja zredimo, pa poleg drugih zdravstvenih težav lahko vodi tudi v hormonsko neravnovesje, ki ima številne škodljive posledice tako za naše zdravje kot videz.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2., 9. januar, 2024.
