Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, pri kateri pogosto pride do zapletov. Ti najpogosteje prizadenejo otroke do petega leta, nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Čeprav je smrtnost majhna, pa imajo ljudje, ki so preboleli ošpice, dolgotrajno oslabljen imunski sistem in so tako dovzetni za druge bolezni. Kako zelo nalezljive so ošpice, pove podatek, da za njimi zboli devet ljudi od desetih, ki so bili izpostavljeni virusu. Pri tej bolezni je na voljo le podporno zdravljenje, ki lajša simptome, bolnik mora počivati in piti dovolj tekočine, da prepreči dehidracijo. Zdravila za ošpice ni.
Prenizka precepljenost
Epidemije ošpic so se nekoč pojavljale v valovih, dolgih od dveh do pet let, in so trajale od tri do štiri mesece. V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od leta 1968, ko smo uvedli obvezno cepljenje, je število obolelih začelo upadati in zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95. Praviloma v Sloveniji odkrivamo le še posamične primere bolezni, z izjemo leta 2019, ko smo imeli 48 obolelih. A to se lahko kaj hitro spremeni, saj je precepljenost že 20 let prenizka ali na robu zadostne. Skozi leta niha, in medtem ko je s prvim odmerkom kakšno leto še cepljenih dovolj otrok, jih je z drugim odmerkom premalo cepljenih. Za preprečevanje širjenja ošpic v populaciji je namreč potrebna vsaj 95-odstotna precepljenost, v nekaterih slovenskih regijah pa se ta občasno spusti celo pod 90 odstotkov.
UNICEF opozarja, da je manjša precepljenost otrok razlog za povečanje števila primerov ošpic v širši regiji. Od leta 2020 do 2022 je bilo zaradi ukrepov proti pandemiji covida preloženih ali zamujenih več kot 61 milijonov odmerkov cepiva proti ošpicam. V Evropi je bilo s prvim odmerkom cepiva leta 2019 cepljenih 96 odstotkov otrok, letos pa le še 93. Ker smo medtem ukrepe distanciranja opustili, so posledice vrzeli v cepljenju že vidne. Število primerov ošpic v Evropi in Osrednji Aziji se je samo v lanskem oktobru in novembru skoraj podvojilo.
Število primerov skokovito narašča.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 1., 3. januar, 2024.
