Evropska komisija je po dvajsetih letih izdala nova priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb. Poleg prenove že uveljavljenih programov – za raka materničnega vratu, dojke ter debelega črevesa in danke – prinašajo tri nove presejalne programe: za pljučnega raka, raka prostate in raka želodca. Vendar pa so mnenja o smiselnosti teh presejanj med strokovnjaki deljena. Katera lahko v prihodnosti pričakujemo pri nas?
Približno 40 odstotkov rakavih obolenj je mogoče preprečiti. Z učinkovito strategijo za preprečevanje raka lahko preprečimo bolezni, rešimo življenja in zmanjšamo trpljenje. Kar se tiče že zbolelih, pa je ključno zgodnje odkrivanje. Kako zelo, pove tudi podatek, da se stopnja preživetja po zdravljenju raka dojke med državami razlikujejo tudi do 20 odstotkov, petletno preživetje pri raku debelega črevesa in danke pa dosega od 49 odstotkov do 68 odstotkov. Velik del teh razlik lahko pripišemo stadiju bolezni, v katerem je bolnik dobil diagnozo. V okviru evropskega načrta za boj proti raku bo tako Evropska komisija z novim pristopom k odkrivanju raka podprla države članice pri zagotavljanju, da bo presejanje za zgodnje odkrivanje raka do leta 2025 na voljo 90 odstotkom prebivalstva EU, ki izpolnjuje pogoje za presejalne programe za odkrivanje raka dojk, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke. Priporočila pa predvidevajo tudi organizirano presejanje prebivalstva za odkrivanje raka pljuč, prostate in pod določenimi pogoji tudi raka želodca.
V Sloveniji smo Komisijo za presejalne programe (DKP) imenovali že leta 2020, ravno z namenom, da bo vodila priprave na nove presejalne programe. Ustanovljene so bile tudi strokovne skupine za najpogostejše oblike raka, ki bodo raziskale možnosti za pripravo in uvedbo organiziranih presejalnih programov v okviru državnega programa obvladovanja raka 2022–2026. Prejšnji teden so o novih presejalnih testih govorili tudi na 3. konferenci Življenje z rakom po raku. Kaj torej lahko pričakujemo?
Pri raku prostate mnenja deljena. Dr. Tit Albreht z NIJZ je najprej opozoril, da samo zato, ker je EU izdala priporočila, presejalni programi še ne bodo kar takoj in povsod na voljo. V nasprotju s Slovenijo, ki ima dobro organizirane vse tri presejalne programe, ki jih predvideva Unija – DORA, ZORA in SVIT – mnoge države niti teh niso uspele učinkovito zastaviti. »Zavedati se moramo, da so priporočila EU samo to – priporočila, ne zakon,« pravi Albreht. »V priporočilih je vedno zapisano tudi to, da naj vsaka država glede na svojo epidemiološko sliko oceni, katera presejanja so smiselna. Problem so lahko tudi tehnična možnost izvedbe in pa seveda sredstva.« Vsaka država bo zato sledila svojim pravilom in merilom. Za laika morda nepričakovano so mnenja strokovnjakov o smiselnosti priporočenih presejalnih testov deljena. V Belgiji je tako skupina strokovnjakov nasprotovala celo vsem trem novim presejalnim programom. Test z nizkodozno računalniško tomografijo za raka pljuč je sicer po raziskavah opazno zmanjšal smrtnost med kadilci in bivšimi kadilci. Je pa bil v nekaterih državah, ki so tak monitoring že izvajale, pogoj za vstop v raziskavo, da človek neha kaditi. To je seveda odvrnilo marsikoga. »Kar se tiče umrljivosti, pa ni dvoma, da je bila zaradi presejalnih testov manjša,« je povedal Albreht. »Pri raku prostate pa je situacija popolnoma drugačna. Po naših izkušnjah smo s testiranjem PSA v preteklosti prišli do prevelikega števila diagnoz in s tem tudi obravnav, strokovnjaki so zato pri tem presejalnem testu še posebej razdeljeni.« Nove smernice zdaj predvidevajo testiranje v kombinaciji z oceno tveganja za vsakega moškega posebej s posebnimi kalkulatorji rizika. Če je test pozitiven, naj bi stanje bolnika po novem spremljali z računalniško tomografijo in šele po potrebi z drugimi diagnostičnimi metodami in tudi ne takoj zdravili.«
Urolog dr. Miha Pukl poudarja, da je rak prostate velik javnozdravstveni problem, saj umrljivost za njim z leti narašča. V Sloveniji na leto odkrijemo 1.600 novih bolnikov in zabeležimo okoli 400 smrti. To nas uvršča nad evropsko povprečje. V Sloveniji živi več kot 16.000 moških z rakom prostate. »Ta povzroča veliko trpljenje in prinaša visoke stroške za zdravstveno blagajno,« pravi dr. Pukl. »Pri tem raku je posebno to, da je v primerjavi z drugimi raki relativno malo smrti glede na število diagnoz. Večina moških, ki tega raka ima, ne bo umrla zaradi njega, saj napreduje počasi. A vsaka smrt je odveč.« Pri odkrivanju tega raka je težava tudi to, da test PSA pokaže pozitiven rezultat tudi pri infekciji in nenevarnem povečanju prostate. Trenutno se presejanje izvaja neorganizirano, glede na željo bolnika. Takšno naključno testiranje ne zmanjšuje umrljivosti za tem rakom, medtem ko organizirano umrljivost dokazano zniža. »Oportunistično presejanje ima več škodljivih posledic,« pravi dr. Pukl. »Veliko je lažnih pozitivnih rezultatov, vsi pozitivni testi pa vodijo v nadaljnjo diagnostiko, ki je draga in za bolnika zelo neprijetna, ter v preuranjeno zdravljenje. Po drugi strani pri premalo testiranja odkrijemo več že razsejanih rakov prostate, ki pomenijo manjše možnosti preživetja ter okoli 200.000 evrov stroškov na bolnika.« Medtem so stroški za presejanje med najnižjimi od vseh testov za raka, preživetje pa je za 30 odstotkov večje.«
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 31. 01. 2023.
