Prav ste prebrali, vitamin D lahko odločilno vpliva na to, ali bomo zboleli in v kakšni obliki bomo bolezen preboleli. Njegove moči so že dodobra raziskane, ko gre za zaščito pred rakom, osteoporozo, depresijo, tuberkulozo in druge respiratorne infekte. Iz dneva v dan pa znanstveniki odkrivajo tudi vse več o vplivu tega vitamina na našo dovzetnost za okužbo z novimi koronavirusi.
Ker v svetu že leto dni potekajo številne študije, je na voljo tudi vse več podatkov, ki potrjujejo to povezavo in ponujajo tudi koristne naravne rešitve.
Pomenljivo je že to, da med zbolelimi na intenzivnih oddelkih skorajda niso bilo človeka, ki bi imel zadostno raven vitamina D. Prezgodaj bi bilo govoriti, da je vitamin D za covid to, kar je vitamin C za skorbut, a prisotnost oziroma odsotnost tega vitamina igra zelo veliko vlogo pri tej bolezni. V prid takšnemu razmišljanju govori tudi nedavna nacionalna raziskava Nutrihealth, ki so jo opravili na reprezentativnem vzorcu zdravih Slovencev, starih od 18 do 74 let. Ugotovili so, da v jesensko-zimskem obdobju (med novembrom in aprilom) približno 80 odstotkom odraslih Slovencev primanjkuje vitamina D – raven 25(OH)D <50 nmol/L), 40 odstotkov zdravih Slovencev pa ima hudo pomanjkanje vitamina D – raven 25(OH)D <30 nmol/L (1). Ista skupina raziskovalcev je v pilotni raziskavi oskrbovancev domov starejših občanov (DSO), ki jim niso dodajali vitamina D, ugotovila, da ima pozimi 84 odstotkov oskrbovancev DSO hudo pomanjkanje (25(OH)D < 30 nmol/L) (rezultati raziskave so objavljeni na nutris.org).
Obramba pred virusi
Ko je prvi val covida doletel Iran, zaradi sankcij niso mogli računati na pomoč zahoda in so se takoj obrnili k naravni medicini. Med drugim so prav oni prvi ugotovili, da je za bolnike s hujšimi zapleti značilno hudo pomanjkanje vitamina D. Ko so ga začeli dodajati, in to v odmerkih, ki niso ekstremni, ter so zagotavljali le doseganje osnovnega minimuma tega vitamina v telesu, so že prepolovili umrljivost na intenzivnih oddelkih.
Na podoben način so moči vitamina D testirali tudi v Italiji in Nemčiji in povsod prišli do podobnih ugotovitev.
Statistična analiza teh študij je pokazala, da je pri osebah z normalno ravnjo vitamina D 15-krat manjše tveganje, da bi umrle zaradi covida. To bi zagotovo morala biti novica, ki bi jo vsak dan ponavljali v udarnih informativnih oddajah.
To dejstvo je našim zdravnikom že znano in naši ugledni strokovnjaki so že lani pripravili nova priporočila za nadomeščanje vitamina D3, ki ga v obdobju od začetka oktobra do konca aprila za zdrave ljudi priporočajo od 800 do 2000 IU na dan, za ogrožene ciljne skupine kroničnih bolnikov, starostnikov, zdravstvenih delavcev, svojcev obolelih in nosečnice 1000–2000 IU, pri ugotovljenem pomanjkanju pa 4000 IU na dan. Pri okužbi pa priporočajo, da naj bi štiri dni jemali 14.000 IU za hitro normalizacijo ravni, potem pa 2000 IU na dan. Priporočila so pripravili prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri SZD, asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog z interne klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem., vodja raziskovalnega programa »Prehrana in javno zdravje« in raziskave Nutrihealth Inštitut za nutricionistiko, prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. (Celoten dokument je na voljo na https://endodiab.si/wp-content/uploads/2020/11/30.Okt-2020_PRIPOROCILA-VITAMIN-D-in-COVID-19.pdf)
Prav zdaj, ko je sonca v obilju, lahko izkoristimo priložnost in si napolnimo zaloge za jesensko-zimski čas, ki se hitro približuje. Prednost »uživanja sonca« je v tem, da je to edina oblika vitamina D, ki jo telo res lahko skladišči brez težav in potem »razpakira«, ko jo potrebuje. Le vitamin D3, ki smo ga sami pridobili, ne ustvari potencialno nevarnih presežkov. Če poskušamo raven ohranjati s prehranskimi dopolnili, pa moramo biti veliko previdnejši.
Kako uživamo sonce
Že beseda uživamo pove, da gre za nekaj, kar zaužijemo in moramo potem tudi prebaviti. UV-žarki, ki jih vsrka koža, namreč niso avtomatično vitamin D. Da to postanejo, potrebujemo še holesterol in nekaj dodatnih obveznih sestavin. Zato telo ne more naenkrat prebaviti neomejenih količin. Tako kot se jagod ali kakšne druge jedi ne moremo najesti na zalogo, moramo tudi sonček uživati po žlicah, in to v odmerkih, ki jih telo lahko predela brez dodatnega stresa.
V praksi naše kapacitete niso tako majhne. Če izpostavimo 30–40 odstotkov površine telesa soncu za 15–20 minut, to teoretično pomeni, da bi v treh mesecih rednega sončenja lahko pridelali dovolj zaloge za preostanek leta. Torej se na ravni »prihodkov« da predelati precej. Kako dolgo pa bo zaloga zdržala, je odvisno tudi od »odhodkov« oziroma hitrosti, s katero bomo to zalogo porabili. Torej moramo dobro upravljati tako prihodke kot tudi odhodke.
Sonce po žlicah!
Svarila pred praženjem na soncu so zagotovo umestna. Z večurnim sončenjem si res ne delamo usluge. Po eni strani pretiravamo, po drugi pa si poskušamo kožo obvarovati pred poškodbami s kremami z močnimi filtri. Tako si delamo dvojno slabo uslugo. Malo ljudi namreč ve, da filtri, ki imajo zaščitni faktor večji od osem, skoraj v celoti zmotijo normalen potek nastajanja vitamina D v koži. Torej bo s tega vidika vse naše sončenje brez pravega učinka. Po drugi strani pa bodo številne potencialno toksične snovi, ki jih najdemo v kremah za sončenje, dodatno obremenile jetra in zaradi tega bo tudi naša poraba vitamina D povečana. Vitamin D je namreč ena izmed snovi, ki aktivno sodeluje tudi pri razstrupljanju.
Veliko bolj modro je izpostavljati telo soncu krajši čas, brez zaščite, pred močnim soncem pa se umakniti ali obvarovati z oblačili, pokrivali, senčniki. Tudi naravna sredstva za sončenje delujejo mehansko – kot dodatno oblačilo na koži. To, kar nas pri njih moti, je srebrn lesk, ki ga ustvarjajo delci titanija, ki ostajajo na površini kože in so kot neke vrste ogledalo, ki odbija sočne žarka. Takšen mehanizem je za kožo veliko varnejši, ker učinkuje podobno, kot da smo na oknih potegnili roleto.
Matematika sončenja
Žal ni mogoče določiti točne formule, ki bi veljala za vse. Tudi pri eni osebi se čas, potreben, da proizvede dnevno količino vitamina D, iz dneva v dan povečuje. Ko koža pridobiva zagorelo barvo, potrebuje več časa, da vsrka dovolj vitamina D. Prav s tvorbo pigmenta namreč dela telo svojo lastno zaščito pred sprejemanjem UV-žarkov. Zato – ko smo še »beli«, potrebujemo za dnevni odmerek kakšnih 15 minut izpostavljanja, sčasoma pa se ta čas poveča na 30–45 minut. Če izpostavljamo soncu denimo roke, ki so pri delu na vrtu dobile že precej pigmenta, potrebujemo veliko daljši čas, kot če denimo soncu izpostavimo kakšen »beli« predel kože.
Moč sončnih žarkov se poveča z višino ali v bližini večje površine vode. Med različnimi izračuni, ki sem jih prebrala v različnih študijah, prevladujejo takšni, ki ocenjujejo, da blaga porjavelost omogoča telesu proizvodnjo 10.000–25.000 IU vitamina D. To pomeni, da vsakič, ko opazimo za odtenek spremenjeno barvo kože, pridelamo zagotovo dovolj zaloge vitamina za en teden ali več.
Boljša prebava sončnih žarkov
Tako kot za boljšo prebavo kakšne jedi zaužijemo kakšno grenčico, encime ali dodamo želodčno kislino, lahko pospešimo tudi prebavljanje sončnih žarkov in njihovo pretvorbo v vitamin D. Pri tem igrajo pomembno vlogo holesterol, ki ga nujno potrebujemo za proizvodnjo vitamina D, vitamin A, ki uravnava njegove morebitne presežke, in vitamini skupine B, ki regulirajo metabolizem celic. Morebitne oksidacijske poškodbe, ki jih lahko sončenje povzroči na koži, pa odlično blažimo z dodatno nego z olji, bogatimi z naravnimi antioksidativnimi in protivnetnimi snovmi. Znani so čudoviti učinki šentjanževega olja, ki ga uporabimo zvečer po sončenju za preprečevane degenerativnih sprememb na koži (pozor, ne uporabljamo ga za sončenje). Blagodejna so tudi mazila iz ognjiča, hladno stisnjena kokosova maščoba, arganovo in orehovo olje … V hrani naj bo čim več naravnih antioksidantov in telo bo zlahka predelovalo sončne žarke.
Pravilno konzerviranje
»Domači« pridelek vitamina D3 telo skladišči v jetrih in potem uporablja, ko več ne moremo zagotoviti redne dobave svežih zalog. Kolikšne zaloge potrebujemo, je odvisno predvsem od porabe. Z enako velikimi zalogami nekateri preživijo zimo brez težav, večina pa jih pokuri že do novega leta, zato se takrat začne »glavna sezona« respiratornih težav.
Če želite, da bi vaša zaloga trajala dlje, jo lahko uravnavate predvsem tako, da razbremenite jetra.
Alkohol, jeza, kemične snovi, strupi in slab spanec sprožijo »turbo« porabo zalog. Karkoli od tega uspete zajeziti, več vitamina D boste prihranili.
Kako vedeti, kdaj je vitamina D preveč
Optimalna raven se izračuna iz serumske koncentracije 25-hidroksi-vitamina D. Ta se označuje kot 25(OH)D in naj bi optimalno znašala več kot 75 nmlo/L (na novo opredeljene vrednosti na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana znašajo 75–200 nmol/L). Vse, kar je pod 50 nmol/L, kaže na že resno pomanjkanje.
Stanje zaloge ugotovimo le z analizo krvi. Na voljo sta dva testa. Prvi, 1,25(OH)d, velja za manj zanesljivega. Drugi pa je 25(OH)D, ki pokaže zalogo uporabnega vitamina D, ki ga imamo in ga priporoča večina raziskovalcev s tega področja.
Katera prehranska dopolnila dodajati
Ker ima sintezno pridobljeni vitamin D tudi stranske učinke, je najvarneje posegati po naravnih virih vitamina D3, ki se pridobiva iz lišajev ali lanolina.
OKVIRČEK
Več sonca – manj okužb
Leta 2019 je bila objavljena metaanaliza individualnih podatkov udeležencev, ki so jih zbrali v 25 dvojno slepih randomiziranih, s placebom kontroliranih raziskavah. Skupaj je bilo analiziranih 10.900 preiskovancev, starih od 0 do 95 let. Preučevali so učinke nadomeščanja vitamina D na pojavnost akutnih okužb dihal. Pri tistih, ki so pred jemanjem dodatnega vitamina D imeli zelo nizke ravni tega vitamina (pod 25 nmol/L), so s pomočjo vitamina D dosegli zmanjšanje pojavnosti okužb za 70 odstotkov v primerjavi s placebo skupino.
Mehanizem učinkovanja vitamina D proti virusom je dobro raziskan. Z njegovo pomočjo postane naša naravna odpornost proti virusom »bolj ubijalska«. V makrofagih, ki jih napade virus, s pomočjo vitamina D nastajajo naše lastne protimikrobne snovi, ki pospešijo uničenje virusov. Hkrati pa vitamin D uravnava imunski sistem in tako preprečuje, da ta »podivja« in začne nekontrolirano uničevati naše lastne celice. Ravno ta pojav t. i. citokinske nevihte povzroča zaplete tudi pri covidnih bolnikih.
Dokazana je tudi večja dovzetnost za okužbe s SARS SoV2 pri bolnikih, ki jim primanjkuje vitamina D. Na testiranju za COVID-19 v Chicagu so imeli tisti z ravnimi 25(OH)D pod 50 nmol/L, za 1,77-krat večje tveganje za pozitiven test.
Tudi v Švici so ugotavljali, da so tisti s pozitivnimi testi na COVID-19 imeli v povprečju le 27 nmol/L, tisti z negativnim pa 61 nmol/L. Podobno potrjujejo tudi raziskave v Izraelu.
Viri:
Meltzer DO, Best TJ, Zhang H et al. Association of Vitamin D Status and Other Clinical Characteristics With COVID-19 Test Results. JAMA Network Open. 2020;3(9):e2019722.
D’Avolio A, Avataneo V, Manca A et al. 25-Hydroxyvitamin D concentrations are lower in patients with positive PCR for SARS-CoV-2. Nutrients 2020;12(5):1359.
Merzon E, Tworowski D, Gorohovski A e tal. Low plasma 25(OH) vitamin D level is associated with increased risk of COVID-19 infection: an Israeli population-based study. doi: 10.1111/FEBS.15495.
***null***
